DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Kakistokracija

6/11/2020

2 Comments

 
Malo ljudi ve, kaj je kakistokracija, čeprav je izraz v obtoku že od 17. stoletja sem. Čisto preprosto lahko rečemo, da je kakistokracija način vladanja, ki je v rokah slabih ali celo najslabših ljudi, kar jih premore človeštvo. Človek bi se sprva začudeno vprašal, kako je sploh mogoče, da na primer v demokratičnih državah, recimo v ZDA, vladajo najmanj sposobni, najmanj kompetentni, najmanj kvalificirani in povsem brezobzirni ljudje. Gotovo bi pripomnil, da se je kaj takega lahko dogajalo v preteklosti, da je bil tak morda Hitler, ki je bil tudi demokratično izvoljen, toda brž bi dodal, da v sodobnem času, v 21. stoletju vsaj v demokratičnih državah kakistokracija kratko malo ni mogoča, ker je ljudje ne bi nikoli dovolili. In bi se krepko motil.
V letošnjem zadnjem predavanju iz cikla Kritična pozitivna psihologija bom danes spregovoril o brutalnosti vsakdanjega življenja ter kritičnem oziroma odločilnem pomenu kritične misli za prihodnost in blagostanje ljudi. Navezal se bom na nekaj zadnjih zapisov o vsakdanjem življenju po svetu, iz katerih je razvidno, da ni nobeno pretiravanje, če kritično razmišljamo tudi o taki besedi, kakršna je fašizem – o kakistokraciji pa sem tako ali tako že spregovoril.
 
Nočem reči, da je fašizem za vogalom ali da se nam celo že dogaja, trdim le, da je treba o njem resno kritično razmišljati, da se nam ne bi zgodilo, kar se zgodi pogosto in hitro: človek opazuje svet, da bi opazil, kar hoče opaziti, ne vidi pa tega, kar se dogaja za njegovim hrbtom in nad njegovo glavo, obenem pa je pomembnejše od tega, kar dejansko vidi in o čemer razmišlja.
 
Na prvi strani današnjega The New York Times tako beremo: število okuženih z koronavirusom se povečuje, toda države se odločajo, da kljub temu prekinejo z izolacijo državljanov; voditelji držav se vedejo, kot da nimajo nobene druge izbire, kot je ta, da dajo prednost gospodarstvu. Drugi zapis v istem časniku ima naslov: Razprava o besedi fašizem dobiva nove razsežnosti. Nekdanji minister za delo v Clintonovi vladi tako izjavlja: Trump je fašist, ki širi po Ameriki fašizem.
 
Kakistokracija lahko spremlja fašizem, ni pa nujno. Pomembno je, da brutalno preprosti ljudje, sklicujoč se na najbolj pritlehne kognitivne zmožnosti drugih ljudi, na primer volivcev, na primitivne čustvene odzive, intuicije in vraževerje, včasih zlahka postanejo predsedniki in voditelji, šefi in upravljavci; ne le v ZDA.
 
Zlasti me zanima vsakdanje, prevladujoče kognitivno delovanje ljudi, kajti kakistokracijo je treba nekako pojasniti, saj ne pade z neba.
 
Na današnjem predavanju se zato osredotočim na logiko in naravo napačne domneve, ki je vsepovsod, domneve, da se ljudje kot racionalna bitja razumno odločajo tako, da so odločitve skladne z njihovimi najboljšimi interesi – ter da so sami interesi razumno in etično utemeljeni. Znanost dokazuje, da domneva kratko malo na drži.
 
Prav zato izpostavim tri zelo pogoste načine razmišljanja in presojanja ljudi, ki lahko podpirajo tudi kakistokracijo.
 
Načini razmišljanja so: razmišljanje, ki sledi občutkom iz drobovja; presojanje in odločanje preko palca; sidranje. Podrobneje spregovorim o vseh treh.
 
In sklenem. Ko se ljudje navadijo na nekaj, na primer na določen način vladanja, se mu lahko uprejo, ni pa nujno. Averzija pred izgubo tega, kar imajo, deluje kot kognitivni potisk, zaradi katerega se ne odločijo za spremembo niti tedaj, ko vedo, da bi bile spremembe v njihovem najboljšem interesu. Vsak alkoholik ve, o čem govorim.
 
V luči pandemije in podnebnih katastrof ni daleč do drugega sklepa: nesposobni demokratično izvoljeni ljudje, zmožni za kakistokracijo, veselo rajajo in še naprej vodijo svet v tri krasne.
2 Comments
Delavec
6/11/2020 03:06:59 am

V poznem 20. stoletju, v obdobju, ki ga imenujemo neoliberalni kapitalizem, je tehnokracija dosegla svoj višek. Vladalo nam je čedalje več ljudi z veliko znanja, ljudi, ki so avtoritete ravno na podlagi znanja. Samo poglejmo kadrovsko in pristojnostno rast Evropske komisije npr. Potem se je zgodilo leto 2008, z vsemi groznimi posledicami, ki so še danes z nami.

Še preden so prišli na oblast Trump in celo Orban in drugi, so ljudje v Evropi in v ZDA razvili odpor do tehnokracije. Morali so ga razviti, drugače taki "fašistični" politiki danes ne bi bili na oblasti.

Tehnokracija je seveda nasprotje kakistokracije. Zagotovo je nasprotje z vidika usposobljenosti vodstva. Nisem pa povsem prepričan, če je med njima tudi jasno nasprotje kar se tiče morale in etike.





Reply
Delavec
6/11/2020 03:36:00 am

Nekaj mesecev nazaj sem poslušal eno splošno, a vsaj meni zanimivo predavanje ravno na to temo:

https://www.youtube.com/watch?v=BGJzG7BnYb0

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog