Kaj še potrebujemo?

Znanstveniki sporočajo, da tropski gozdovi vlečejo vse manj ogljikovega dioksida iz ozračja, kar obenem pomeni, da skladiščijo vse manj ogljika in pošiljajo vse manj kisika nazaj v ozračje. Časnik The Guardian danes poroča, da celo najbolj pesimistični podnebni modeli doslej niso napovedovali tako krutega dejstva že za leto 2020. Zmožnost tropskih gozdov za absorbcijo ogljikovega dioksida namreč že dolgo časa upada, pravijo znanstveniki, to pa pomeni, da bodo podnebne katastrofe še večje, kot smo doslej mislili, ker se njihova zmožnost zmanjšuje hitreje, kot so doslej kazale meritve. In medtem ko prav zdajle sekajo drevesa z nezmanjšano silovitostjo, kot da se ne dogaja čisto nič, ker mora vse rasti in ker smo zaljubljeni v gospodarsko rast, raste tudi verjetnost, da bodo tropski gozdovi nekega dne, čez petnajst let, pravijo znanstveniki, vir ogljikovega dioksida, namesto da bi bili vir kisika. Drevesa namreč umirajo in s tem izgubljajo opisano zmožnost tudi zaradi suš in visokih temperatur, požarov, namernega požiganja za potrebe kmetov in iztrebljanja zaradi tega, kar imenujemo s tujko business as usual. Resnično, biznis je očitno tako pomemben, da celo katastrofe, ki se dogajajo vsak dan na vseh koncih sveta, ne delujejo kot svarilo ali opozorilo. Človek se dejansko vpraša, kaj še potrebuje človeštvo, da se bo končno prebudilo in nehalo sanjati?

ajnovejše znanstvene analize podobno dokazujejo, da bodo požari v Avstraliji v bližnji prihodnosti osemkrat verjetnejši, če se bo globalno segrevanje dvignilo do dveh stopinj Celzija, to pa se bo zagotovo zgodilo. Zadnji požari so že povzročili okoljsko katastrofo (environmental disaster), kot poroča The Guardian, to pa pomeni, da bo zgorelo še veliko več rastlin, ki kopičijo ogljik, da bo romalo v ozračje ogromno ogljikovega dioksida, da bodo umirali ljudje, da bo uničena imovina, da bodo žive zgorele številne živali.
 
Pa vendar je zgornje vprašanje, kdaj se bo človeštvo prebudilo, nekoliko naivno. Ni namreč nobene nujnosti, da se prebudi. Ne obstaja linearna povezava med številom katastrof in verjetnostjo prebujenja. Kaj se bo potem dogajalo?
 
Človeštvo verjetno ne bo uspelo zaustaviti vseh mehanizmov (drivers), ki poganjajo podnebne spremembe. Tveganje, da se ne bo izognilo uničujočim katastrofam, bo vse večje in zadeve bodo uhajale iz rok.
 
Film Official Secrets (Gavid Hood, 2019), narejen po resničnih dogodkih, ki so se dogajali pred napadom na Irak, bilo je leta 2003, dobro priča za to, kar želim povedati.
 
ZDA je z zavezniki pobila ogromno ljudi v Iraku, po nekaterih uradnih ocenah je umrlo okoli 20 tisoč iraških vojakov, najmanj 3500 iraških civilistov, na strani zaveznikov pa vsaj 4424 vojakov. In kaj se je zgodilo ameriškim politikom, ki so sprožili napad na Irak na temelju povsem izmišljenih in nikoli dokazanih trditev o iraškem orožju za množično uničevanje, čeprav je proti napadu na Irak protestiralo več milijonov ljudi po vsem svetu? Nič, prav nič.
 
Ljudje, ki imajo moč in lahko odločajo o usodi drugih ljudi, imajo nakopičene toliko moči, da jih kratko malo ni mogoče ustaviti. Sklicevanje na razum, zdravo pamet in znanost preprosto ne zaleže, saj so taki ljudje lahko tudi tako osebnostno spremenjeni, da jih moramo po vseh znanih kriterijih imeti za sociopate ali celo psihopate, v najbolj milem primeru pa za tako osebnostno spremenjene ljudi, da bi potrebovali dolgotrajno psihološko pomoč, da bi postali za silo normalni.
 
A tudi razmišljanje, da bi se kaj takega lahko zgodilo, je preveč naivno.