Jaz sem Greta

Greta Thunberg se strinja, da je v filmu, v katerem je predstavljena, film je te dni premierno prikazan na Beneškem filmskem festivalu, izrisan njen resnični jaz. Naslov filma je I Am Greta (Nathan Grossman, 2020). Zadovoljna je z njim, ker v njem nastopa kot a more shy, nerdy person, which is the person that I am – tako se izreče, ko si ogleda film. Ljudje navadno kritično komentirajo upodobitve ali predstavitve sebe, češ da preveč ali premalo poudarjajo kako njihovo značilnost, lastnost, sposobnost ali zmožnost. Trdijo, da poznajo sebe kot lastni žep, čeprav največkrat to ni res. Radi bi bili prikazani na všečne načine, ker je taka zahteva časa, v katerem živijo, toda všečnost je lahko tudi daleč od resničnosti. Ta jih ne zanima preveč, saj verjamejo, da je odločujoča všečnost, da je pomembno na zunaj kazati srečen obraz, kot da je pravi jaz eno samo utelešenje sreče in zadovoljstva. V resnici všečnost ni odločujoča, pogosto ni niti zanimiva, toda prepričanje, da je, vztraja. Ljudje želijo biti všečni in na videz srečni, čeprav so pogosto zgolj nezanimivi, dolgočasni in se ponavljajo, opazna pa je tudi nagnjenost k zaskrbljenosti in celo depresivnosti.

Greta je zares drugačna in prav zato privlačna, zanimiva in navdušujoča. Ne trdi, da je srečna, saj živimo v času, v katerem znanstveniki resno opozarjajo na možnost šestega velikega izumrtja vsega živega. V takem svetu preprosto nisi srečen, če resno misliš preživeti. Za življenje in preživetje živih bitij je namreč univerzalno značilno, da zmorejo regulirati sebe, da ostanejo stabilna v spreminjajočem se okolju, in da se učijo o naravi okolja, v katerem živijo – vse to je nujno, občutki sreče niso nujni. Da bi torej živeli in preživeli, se moramo učiti, kaj se dogaja z okoljem, v katerem lahko živimo in preživimo. Tako učenje je danes pomembnejše kot kadarkoli doslej; všečnost je manj pomembna ali je celo nepomembna.
 
A shy, nerdy person je plaha, sramežljiva oseba, ki nima nobenega sloga ali stila, je neprivlačna in socialno nekompetentna oseba. Pod določenim zornim kotom je videti kot nekdo, ki danes lahko izstopa na paradoksni način; tega je dobro ponazarjal Jezus, ko je dejal svojim učencem, naj pustijo vse za seboj in gredo z njim. Z njim gredo zato, da bi se naučili nečesa novega o svetu, v katerem živijo, obenem pa so lahko vnaprej prepričani, da jih bodo zastopniki oblasti polivali z gnojnico, in da jih tudi sicer navadni ljudje ne bodo vselej sprejemali z odprtimi rokami.
 
Res je navdušujoče, da se Greta strinja s takim opisom sebe. Medtem ko se množice posameznikov trudijo, da bi bile čim bolj enako različne, je Greta zares različna. Posamezniki bi radi naredili vtis na druge posameznike, a ga ne naredijo, ker so si preveč podobni. Poudarjajo različnost in jo stopnjujejo, a to počnejo na enake načine. Vse bolj so si zato podobni in vse manj so zanimivi. Radi bi sedeli na dveh stolih, a ne sedijo niti na enem. Premalo se zavedajo, kako se spreminja okolje, v katerem živijo, preveč so brezbrižni do njega, s svojo brezbrižnostjo pa zanemarjajo eno od temeljnih značilnosti življenja.
 
Greta je še nekaj. Angleška beseda nerd pomeni tudi človeka, ki je močno predan intelektualnim ali akademskim dejavnostim. Ni znanstvenica, saj je dijakinja. Ne trdi, da je akademsko izobražena, saj ni. Zato pa verjame znanstvenikom in se sklicije nanje. Medtem ko ljudje radi berejo horoskop in so vznemirjeni, če ne pridejo do njega, enako radi obiskujejo jasnovidce in napovedovalce usode, saj so vraževerni, zato hodijo tudi redno v cerkev, se Greta hladnokrvno sklicuje na podatke, dejstva, tabele in grafe, iz katerih je nesporno razvidno, kako uničujoče so posledice človeške blaznosti, ki jo poganja raba fosilnih goriv.
 
Vrača se v šolske klopi, v katerih se mladi ljudje učijo od – znanstvenikov. Morda bo nekega dne znanstvenica, do takrat pa bo gotovo še naprej vztrajala v svoji različnosti, kar je navdušujoče in zares vliva upanje.