Izguba mladosti

9/8/2020

Številni ljudje že skoraj množično protestirajo proti vladam in znanstvenikom, češ da z ukrepi zoper širjenje smrtonosnega virusa omejujejo njihovo svobodo. Želijo se svobodno družiti, se držati za roke, se objemati in se neomejeno zabavati, hoditi na poroke, koncerte, v gledališča, kinodvorane, želijo se zbirati in živeti socialno življenje. Tipična izjava, s katero se branijo mladi ljudje, ki so trenutno najbolj pod drobnogledom, je tale, priobčena v današnji številki časnika The Guardian: I’m worried that people are becoming too relaxed but equally I worry about losing my youth. We’re just trying to make the best out of a bad situation. [Skrbi me, da ljudje postajajo preveč sproščeni, enako pa me skrbi tudi izguba mladosti. Iz slabe situacije poskušamo iztisniti kar najboljše.] Kako to razumeti?

Empirično dejstvo je, da je med nami smrtonosni virus; število smrtnih žrtev se počasi približuje milijonu. Ne moremo ga sicer videti, toda to še ne pomeni, da ne obstaja, ker ga ne vidimo, kot je rekel pred časom neki politik z vzhoda, se mi zdi. Nihče pri zdravi pameti tudi ne more imeti resnega interesa, da bi se virus čim bolj razširil, da bi umrlo čim več ljudi. Ima pa vsako objektivni interes, da zaščiti sebe pred okužbo, pred resno boleznijo, in da zaščiti druge ljudi. Vse to je zelo preprosto. Zakaj potem ljudje protestirajo in kaj bi v resnici radi? Kaj pomeni izguba mladosti?

Psihologija vedenja ljudi kajpak ni naivna znanost, zato psihologi ne mislimo, da vsi ljudje spontano verjamejo v znanost in ji zaupajo. Objektivno ji sicer zaupajo ves čas, ko vozijo avto ali uporabljajo druge pridobitve sodobne civilizacije, kot so digitalne naprave, stroji in vse drugo, toda subjektivno so zelo različni, zato nekateri ne verjamejo niti tega, da je Zemlja okrogla in da obstaja empirična realnost.

Dovolj je bilo že povedanega in napisanega, da bi lahko vsako razumel, da je čisto dovolj, če nosi masko in ne trosi okoli sebe kapljic, v katerih je smrtonosni virus. Kakšno zvezo ima to s svobodo? Prav nobene.

Svoboda je namreč mogoča le, če je omejena. Neomejena svoboda je leseno železo.

Verjetno ni človeka, ki bi vztrajal, da ga omejuje nošenje spodnjega perila in da je zaradi njega ogrožen občutek svobode, da izgublja mladost ali kaj podobnega. Od ljudi pravzaprav nihče ne terja nošenja spodnjega perila, pa ga ljudje kar nosijo. Verjetno se jim zdi vse skupaj precej smiselno, higiensko, razumno.

Pa vendar je vse to premalo, da bi vsi ljudje sprejemali napotke in nasvete znanstvenikov. Verjetno jih ne bodo nikoli. Sicer ni nujno potrebno, da jih sprejemajo čisto vsi, kot ni nujno potrebno, da so ljudje pri svojem delu popolni. Dovolj je, da so dovolj dobri, ker popoln pač ni nihče, saj ne more biti.

Torej je morebitno pritoževanje nad nekaterimi ljudmi, ki zanikajo celo vrsto zadev, od virusov do podnebnih sprememb, nepotrebno in neučinkovito, ker bodo ljudje še naprej taki, kakršni pač so. Nekateri bodo zato vraževerni in bodo bolj verjeli čarovnikom kakor znanstvenikom, toda v zadnji instanci je vendarle vsak človek sam odgovoren za svoje odločitve.

In iz čisto drugega sveta prihajajo filozofska spoznanja o naravi svobode. Imajo tri osnovne koordinate: odzivati se na obraz Drugega; prisluhniti brezčasnemu etičnemu odmevu; posvečati se edinstveni zahtevi določenega zgodovinskega trenutka.

9 Comments

Nada

9/9/2020 12:52:14 am

Ni prav, da virusu SARS-CoV-2 vztrajno dodajamo pridevnik “smrtonosen”. Ta virus ni a priori smrtonosen. Ne smemu mu delati krivice!
Virusne pljučnice so bile tudi prej – seveda manj pogoste kot bakterijske. In virusne pljučnice so vedno hujše kot bakterijske, ker nimamo dovolj učinkovitega zdravila in se mora organizem več ali manj boriti sam.
Zaradi neznanih vzrokov se od “WHO navzdol” bohoti neupravičen strah, da je SARS-CoV-2 smrtonosen kar sam po sebi. Ne, ni.
Človek, ki ima oslabljen imunski sistem, se bo prej okužil do te mere, da bo zbolel kot tisti, ki ima ustrezen imunski sistem; in tisti, ki ima bolezni srca in ožilja in še druge, ga bo težje premagal, kar je jasno. Virus SARS-CoV-2 je bolj nevaren tudi zato, ker ima “nastavke”, ki se zlahka vežejo na pljučno tkivo in virusna pljučnica in vsi zapleti, ki iz tega izhajajo, so hudi. Pa še kaj bi se našlo...

A vse bolj se povezujejo strokovnjaki medicinske stroke, ki sporočajo javnosti, da je treba virus sprejemati razumsko in ne pretiravati z ukrepi, ki hromijo in psihološko uničujejo celotno družbo.
Za primer spet navajam razumske in strokovno utemeljene ukrepe, ki jih je od vsega začetka uvedla Švedska: fizična distanca, maske, ko je potrebno, omejeno druženje na prireditvah itn.
Mislim, da je lahko razumski odziv na ta virus povsod tam, kjer imajo dober zdravstveni sistem. In v Sloveniji ga imamo. Zakaj je potem SARS-CoV-2 izgovor za tako silno širjenje strahu med laično javnostjo in se potem zlahka uvajajo pretirani ukrepi…in škodljivi zakoni?

Včeraj smo imeli pri nas mesečni sestanek društva hospic in bolje, da ne slišite vsega hudega, kar sedaj doživljajo stari ljudje zaradi pretiranih ukrepov…
Pa še to: ali veste, koliko nerazgradljive plastike bomo s “covid-ukrepi” odložili na Zemljo zaradi svojega antropocentričnega obnašanja in streženja neoliberalnemu kapitalizmu?

Andrej

9/9/2020 06:08:00 am

Resne znanstvene publikacije kot so na primer Scientific America in Nature Magazine so virus SARS-CoV-2 uvrstile med smrtonosne. Ne sicer med najbolj smrtonosne, ampak se je uvrstil na lestvico 12 najbolj smrtonosnih virusov na planetu. To sta reviji, ki verodostojno predstavljata večinsko soglasje znanstvene stroke. Seveda, ni nujno, da se vsi zdravniki strinjajo, ampak to je eden najbolj verodostojnih virov informacij o tem kaj se dogaja na področju raziskav. Če imate kakršnekoli dokaze, da virus ni smrtonosen vas lepo prosim, da jih nemudoma kontaktirate in obvestite o njihovih napačnih dognanjih.

Scientific America
Link: https://www.scientificamerican.com/tag/The+Coronavirus+Outbreak/

9/9/2020 12:34:44 pm

Jaz poudarjam, da SARS-CoV-2 ni A PRIORI smrtonosen! Na stotine člankov v uglednih strokovnih revijah opisuje primere smrti in zelo redki so tisti ljudje, ki umrejo v "polni življenjski kondiciji".
Primer: v International Journal of Legal Medicine, 2020 Jun 4: 1-10, so opisane avtopsije osemdesetih umrlih, kjer je bil prisoten SARS-CoV-2...in vsak je imel poleg starosti še druge bolezni. Virusna pljučnica je brez dvoma težko obolenje.

Res smrtonosen (za vse starostne skupine, neglede na zdravstveno stanje človeka!!) pa je npr. virus Ebole, ki sam po sebi povzroča smrtno nevarno hemoragično mrzlico: notranje krvavitve, visoko vročino, znižanje krvnega tlaka, poškoduje notranje organe... Seveda pa se s tem virusom ne srečamo "za vsakim vogalom".

Za primerjavo:
res nevaren (smrtonosen) je npr. virus Ebole (okoli 40% FR) - za razliko od SARS-CoV-2, ki je samo 2,2%. FR pomeni "fatality rate" in je procent smrtnosti glede na diagnozo okuženosti. Je pa res, da se je virus SARS-CoV-2 razširil po vsem svetu...a ni edini...

In še izvorni podatek:
Among the ten major virus outbreaks in the last 50 years, Marburg ranked first in terms of the fatality rate with 80 percent. In comparison, the recent novel coronavirus, originating from the Chinese city of Wuhan, had an estimated fatality rate of 2.2
https://www.statista.com/statistics/1095129/worldwide-fatality-rate-of-major-virus-outbreaks-in-the-last-50-years/percent as of January 31, 2020.

9/9/2020 11:04:44 pm

Vi morate pojasniti zakaj ni prav, da vztrajno dodajamo pridevnik ''smrtonosen''. Kakšen mora biti fatality rate, da se virus lahko uvrsti med smrtonosne. 2,2% torej ni dovolj, da bi virus uvrstili med smrtonosne. 5%? 10%? 50%? Pokažite mi strokovni članek, ki trdi, da more biti virus A PRIORI smrtonosen, da lahko upravičeno uporabimo pridevnik ''smrtonosen''. Zakaj tako visok kriterij?

9/10/2020 01:47:03 am

Ah, to poigravanje z besedami!
Beseda ima silno moč...velikokrat bolj kot vse številke.
Vsaki bolezni lahko pridamo pridevnik "smrtonosen"; smrtonosna je lahko gripa, bakterijska pljučnica...rak...(da me ne bi prijeli za besedo, da mešam jabolka in hruška in da ne vem, kaj je to nalezljiva bolezen...).
Poglejte, kako so se strokovnjaki dolga leta trudili in sporočali, da ne smemo dodajati "strašne pridevnike", ko se pojavi pri človeku rak; ker taki pridevniki vzbujajo pretiran STRAH in to je prej škodljivo kot koristno...
V naši antropocentrični družbi pa je nekaj zelo narobe...a pustimo to za drugič.

Ničesar v življenju se ne smemo bati. Samo razumeti moramo. (Marie Curie)

9/10/2020 03:45:19 am

Enkrat trdite ni prav, da virusu SARS-CoV-2 vztrajno dodajamo pridevnik “smrtonosen”, ker obstojajo veliko bolj smrtonosni virusi, kot je npr. Ebola (čeprav bo iz statističnega vidika koronavirus terjal večjo število mrtvih kot Ebola).
Potem drugič pa trdite vsaki bolezni lahko pridamo pridevnik "smrtonosen" in da to ni pametno početje ker po nepotrebnem strašimo ljudi, in kako so se strokovnjaki dolga leta trudili in sporočali, da ne smemo dodajati "strašne pridevnike".

V enem primeru ni prav, v drugem pa je vseeno, kajti gre zgolj za poigravanje z besedami.

Smešno je to, da ste vi obregnili ob besedo ''smrtonosen'' in nihče drug, ter spregledali drobno dejstvo, da prvenstveno strokovnjaki govorijo o smrtnosnem virusu in da nekateri le povzemamo njihove besede. Torej lajate pri napačnem drevesu.

Ne strinjam se, da gre zgolj za poigravanje z besedami. Opravka imao namreč z idejami in če smem citirati Dušana:'' Ljudje smo simbolna bitja, to pa pomeni, da ideje usmerjajo naše vedenje in naša delovanja; vsega tega ne usmerjajo instinkti, tako kot usmerjajo živali v gozdu. Po domače: ni vseeno, katere ideje človek zastopa in zagovarja, saj je od tega v veliki meri odvisno, kako se vede in kako deluje.''

Kar je drugačno pri tem virusu je predvsem to, da je nov in je zaradi tega celotna populacija dovzetna za okužbo. Nihče ni A PRIORI imunološlo odporen, čeprav 80% okuženih kaže zgolj blage simptome.
Pacienti umrejo s številnimi različnimi vzroki, ki so odvisni od predvsem od predhodnega zdravstvenga stanja. Najpogostejši vzrok je preobremenjenost imunskega sistema ko se razvije pnevmonija. To lahko sproži citokinsko nevihto (cytokine storm), imenovano tudi hipercitokinemija (hypercytokinemia), ki pomeni preobilno proizvajane imunskih celic zaradi česar pride do dodatnih poškodb pljuč. To je telesni odziv na vnetje mikrobske infekcije, ki lahko privede do opovedi delovanja organov in smrti. To je bil tudi najpogostejši vzrok smrti pri španski gripi leta 1918. Telo ima na začetku težave zaznati prisotnost virusa, kjer njegov genom proizvaja takšne proteine da zakasnijo odviz imunskega sistema, zaradi česar ta kasneje prične dušiti celice, ki jih poskuša rešiti.
Virus SARS-CoV-2 ne dejaven zgolj na dihalih. Prizadane tudi krvne žile, zaradi česar lahko pride do tromboze in kapi.

Avtopsije so našle prisotnost virusa tudi izven pljuč in sicer v ledvicah, jetrih, srcu, krvi in možganih.

PANDEMIJA

9/9/2020 11:06:05 pm

V mojem krogu prijateljev sta dva zbolela za Korono. Potek je bil simptomatski, naporen, vse skupaj je trajalo kakšen mesec, k sreči brez hujših zapletov. Ob pogovoru sta oba dejala, da sta imela že prej oslabljen imunski sistem - življenjski način s komaj kaj gibanja in veliko sedenja, nekoliko prekomerno telesno težo, stresni in obsežni delavnik, posledično socialni stiki za vzorec. Sedaj sta že mesece zdrava, življenjski slog pa bolj ali manj kot prej.

V družbi, kjer je opisano postalo prevladujoči način življenja, bo Korona seveda dojeta kot smrtonosna, prav tako ukrepi niso pretirani - za takšno družbo so ravno pravšnji.

9/10/2020 07:44:04 am

Nisem šolani mojster besed...nekaj pa vem o SARS-CoV-2. V prvi vrsti bi rada sporočila, da NE SMEMO ŠIRITI PRETIRANEGA STRAHU.
Upam, da ne lajam pri napačnem drevesu.
To je zelo dober stavek, ki odlično ponazori neumeža. Zelo mi je všeč, kako ste to jedrnato povedali.
Seveda ste me prizadeli, a to je minimalen stranski ućinek.

9/10/2020 08:25:52 am

Nekoč je majhen ptiček nehote padel iz svojega gnezda. Na mrzlih tleh ga je čes čas začelo zebsti in je začel čivkati. ''Čiv, čiv, čiv...''

Ne daleč stran ga je slišala krava in mu priskočila nasproti. Ko je zagledal ubogega ptička kako ga zebe, se je obrinila in podelala nanj.

Zdaj je bilo ptičku prijetno toplo in je ves vesel začel čivkati še glasneje. ''ČIV, ČIV, ČIV...''

Tokrat pa ga je slišal kojot, ki je urno pristopil do ptička, ga s šapo potegnil ven, skrbo obrisal in ga pojedel.

Kakšen je nauk basni? Ni vsak, ki se poserje nate tvoj nasprotnik, in ni vsak, ki te potegne iz dreka tvoj prijatelj.

Se opravičeujem, če so vas moje besede v kakršnemkoli smislu prizadele. Čeprav se bo morda zdelo čudno, sem imel vaš najboljši interes v mislih.

Število žrtev v Afriki zaradi koronavirusa je v petih mesecih preseglo število žrtev, ki jo povzročila ebola v dveh letih (2014-2016) v Zahodni Afriki.

Zdravstvena organizacija je objavila naslednje podatke:
Koronavirus: 11,959 (število žrtev v petih mesecih)
Ebola: 11,308 (število žrtev v dveh letih)

Se opravičujem, ampak kdor ob takih številkah sklicuje na statistična razmerja - oboleli proti mrtvim v primeru ebole napram korone – in da ta razmerja določajo kaj naj obvelja za smrtonosno in kaj ne, me kar stisne pri srcu.

''Italijanski filozof Umberto Galimberti pravi, da pri koronavirusu ne moremo govoriti o strahu, saj koronavirus ni točno določen objekt, ampak neka nedoločna entiteta. In kadar imamo opraviti z nečim nedoločenim, takrat ne gre za strah – kar občutimo, je namreč tesnoba. Tesnoba se od strahu razlikuje po tem, da ne predpostavlja prisotnosti objekta, ki se ga bojimo.''

Čeprav se tukaj ne bom poglabljal, da gre pri tesnobi pravzaprav za prisotnost objekta in ne njegovo odsotnost (Lacanova različica) bi rad rekel le to, da tesnobo ni nujno potrebno dojemati kot nekaj negativnega. Po Lacanu tesnoba nikoli ne laže. Tesnoba nas vodi do resnice, beg pred njo pa v fantazije.

Kjer ni strahu ni poguma. Biti pogumen braz strahu pomeni biti zgolj lahkomiselen.

Izguba mladosti

Leave a Reply.

AVTOR

Arhiv

Kategorije