Inteligentni dizajn prihodnosti?

Najnovejša merjenja količine ogljikovega dioksida v ozračju kažejo tole: naraščanje količine tega toplogrednega plina se pospešuje (Growth of CO₂ in the atmosphere is accelerating). Kljub vsem dogovorom in politični volji in znanju in tehnologijam in vsemu drži, kar sem zapisal. Količina CO₂ se ne zmanjšuje, ampak vse hitreje narašča. Enako velja za še nevarnejši metan. Kaj se dogaja, če upravičeno domnevamo, da so ljudje, ki so podpisali protokol o zmanjševanju nevarnih plinov v ozračju, inteligentna bitja?

Jaz ne iščem. Jaz najdem. Tako je nekoč samozavestno izjavil Pablo Picasso. Tak je ideal kreativne inteligence, ki ga niti Picasso ne more doseči, dodaja ameriški kognitivni znanstvenik Daniel C. Dennett in poda v knjigi z naslovom From Bacteria to Bach and Back: The Evolution of Minds (2017) izvrstno razlago, zakaj je evolucija pametnejša od ljudi in da postaja vse inteligentnejša. Kar seveda pomeni, da jo je dobro upoštevati in se od nje učiti. In učenje ne pomeni, da najdemo, ampak pomeni, da najprej dolgo iščemo, eksperimentiramo, potem pa ustvarimo. V čem je torej evolucija pametnejša od ljudi, če pa zmorejo vse to?
 
Evolucija je opremila človeška bitja z možgani, ki jih imajo sicer tudi druga živa bitja. Zgolj možgani, Dennett jih imenuje bare brain, zmorejo zelo veliko. Pomislite na termitnjak, ki ga zgradi 70 milijonov termitov brez arhitektov, nadzornikov, načrtov in vsega drugega. Človeški možgani pa niso zgolj bare brain.
 
Evolucija jih je opremila s tem, kar imenuje Dennett well-designed thinking tools. Brez takih orodij zgolj možgani ne mislijo prav dosti, ker ne morejo. Zakaj torej hodimo v šole in se vzgajamo in učimo in usposabljamo? Da usvojimo, negujemo, razvijamo ta orodja, da se naučimo misliti, ker smo zmožni za razmišljanje. Tak je osnovni smisel in pomen in cilj in telos vsega.
 
Dennett zato upravičeno reče: mind (consciousness, understanding) is the effect, not the cause. Ali po domače: povsem slepa evolucija, ki nima nobena Cilja ali Telosa, ne potrebuje nobenega Modreca, da ustvari tako neverjeten univerzalni stroj, kot so možgani. Obenem ga opremlja z orodji za razmišljanje.
 
Termiti nimajo veliko nevronov, in ne morejo vedeti, kaj je termitnjak. Ne morejo vedeti, da so termiti in da niso sloni. Pojma nimajo, toda, toda najlepše pri tem je, da jim tudi ni treba vedeti. Ne poznajo razlogov za svoje početje in nobene potrebe ni, da bi jih poznali. Svojemu okolju so povsem prilagojeni tudi brez te vednosti.
 
Drugače je z ljudmi. V vsaki človeški glavi je univerzalni stroj, opremljen z dobro dizajniranimi miselnimi orodji, ki pa omogočajo poznavanje razlogov lastnega početja. Opremljeni so tudi z možnostjo, da jih zanemarjamo in jih ne razvijamo.
 
Obstajajo razlogi in obstajajo dobro razlogi, poudari Dennett, zakaj nekaj počnemo ali bi bilo tisto dobro početi.
 
Namesto Picassa nam zato kot vzornika ponudi Bacha. Kot skladatelj je imel izjemno globok vpogled v lastno početje, zato je bilo njegovo ustvarjanje zelo omejeno. Morda je prav ideja omejenosti, ki jo pojasnim v nadaljevanju, odločilna za razumevanje možnosti, ki jih imamo ljudje za svoje preživetje.
 
V čem je bil torej Bach omejen? Njegovo ustvarjanje je bilo omejeno z vednostjo, omejeno je bilo z razumevanjem, omejeno je bilo z zmožnostjo predvidevanja, zato ni porabil veliko časa s slepim tipanjem po načelu poskusov in zmot. Preprosto rečeno: natanko je vedel, kaj dela. A najprej se je poučil o vsem tem.
   
Zelo učinkovito je uporabljal miselna orodja, ki jih termiti nimajo in jih ne potrebujejo. Ljudje jih potrebujemo, če hočemo preživeti. Tako je sporočilo evolucije, ki ga lahko tudi preslišimo in tvegamo, da ne preživimo. Evolucija jih je inteligentno ustvarila, ljudje jih lahko zelo neinteligentno zavračamo.
 
Nobene nujnosti ni, da razvijamo in širimo najboljše ideje in najbolj napredno znanje. Količina ogljikovega dioksida, metana, klišejev, puhlic, žargona in praznih besed in vraževerja tamle zunaj je dober dokaz, da je na žalost res res tako.