Iluzija in resnica

Optimistične ocene napredka pri reševanju podnebne krize so bile »iluzija«, je dejal brez dlake na jeziku generalni sekretar ZN v kritiki dosedanjih prizadevanj svetovnih voditeljev, da bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in preprečili podnebni zlom. Ali to pomeni, da so sedanje obljube kaj drugega?

Te dni poslušamo svetovne voditelje, ki tako rekoč prehitevajo drug drugega v dajanju optimističnih obljub, kdo bo hitreje in temeljiteje poskrbel za podnebne spremembe. Naivnemu sleherniku se zdi, da je mogoče svet spreminjati dobesedno čez noč, če se svetovni voditelji tako odločijo, če torej sedejo za isto mizo in rečejo, da bo prihodnost drugačna. In potem se vpraša, zakaj se niso odločili že včeraj ali morda dan pred tem, ko je bilo za spremembe na voljo še bistveno več časa. Če je vse skupaj res tako preprosto, je težko razumeti, da se voditelji niso odločili za reševanje planeta že leta 2015 v Parizu. Razen če je na delu kaj drugega.
 
Ogled filma The Tomorrow War (Chris McKay, 2021) nam je lahko v pomoč pri razmišljanju o zapisanem.
 
Osnovna ideja filma je sorazmerno preprosta, vendar je obenem korenita: glavni junak odhaja v prihodnost, da bi zares temeljito dojel preteklost, obdobje, v katerem živi, sedanjost torej. Živi v letu 2021, iz leta 2051 pa pride dramatično sporočilo, da človeštvo izgublja spopad oziroma globalno vojno proti smrtonosnim monstruoznim in izjemno inteligentnim bitjem. Torej potrebuje pomoč.
 
Zamenjajte monstruozna bita za podnebne spremembe in imate scenarij, po katerem že živimo, ne da bi se tega dobro zavedali.
 
V realnosti, v kateri živimo, je na delu ogromno iluzij, ki jih voditelji krepijo iz dneva v dan. Niti eden vam namreč ne bo povedal resnice. Da je na primer Pentagon največji svetovni porabnik fosilnih goriv, da ena sama nejedrska letalonosilka porabi 21.278 litrov goriva na uro, da eno letalo F-16 porabi 6.435 litrov goriva v eni uri običajnega delovanja … Menda nihče ne misli, da bodo tudi letalonosilke na sončni pogon in da bo lovce poganjal veter.
 
Še slabše je, če pomislite na metan, na živinorejo, ki je nihče niti ne omenja. Čista iluzija je, da bodo ljudje nenadoma, ker so se svetovni voditelji tako odločili, prenehali jesti meso in postali vegani.
Resnica je, da bodo izpusti toplogrednih plinov do leta 2030 narasli, in sicer za 16 % v primerjavi z letom 2010. Taki so izračuni. In matematika ni iluzija.
 
Politika je polna iluzij. In če bi zares hoteli ustaviti spremembe, bi morali narediti nekaj, kar je že dolgo popolnoma jasno. Ni treba odkriti tople vode.
 
Michael Roberts, 28. oktobra 2021: Vse to bi bilo najprej odvisno od prenosa podjetij s fosilnimi gorivi v javno last in pod demokratični nadzor ljudi, in sicer povsod, kjer poteka proizvodnja fosilnih goriv. Energetsko industrijo je treba vključiti v globalni načrt za zmanjšanje izpustov in razširitev vrhunske tehnologije obnovljivih virov energije. To pomeni izgradnjo kapacitet obnovljive energije, ki bodo desetkrat večje od trenutnih. To pa je mogoče le z načrtovanimi javnimi naložbami, ki prenesejo delovna mesta iz podjetij za fosilna goriva na zelena tehnološka in okoljska podjetja (CP-out 26).
 
Trenutno ne živi svetovni voditelj, ki bi sploh upal in znal predlagati kaj takega. Je neprimerno laže obljubljati iluzije. Le da te ne rešujejo ničesar, kar ve vsak otrok.