Humanistova pozicija ali kakovost življenja pred dobički

Če hočemo razumeti, kaj je humanizem, če hočemo usvojiti humanistično misel in razmišljati humanistično, je koristno razumeti ljubezen; če nas humanistična misel ne zanima, vse to kajpak ni potrebno. Koristno je zato, ker je ljubezen uvod v nekaj zelo posebnega, v nekaj odličnega od vsega tega, kar imamo ljudje med seboj ali bi vsaj lahko imeli, in je uvod v razumevanje narave človekove želje, ki ni potreba in je ni mogoče zadovoljiti z blagom, še manj pa je interes za to, ki prihaja na kapitalistične trge. Humanistična misel, humanistična pozicija v svetu, ljubezen, želja in to, kar imamo ljudje skupnega, celo če tega ne vemo in ne razumemo, so neposredno prepleteni, kot so prepletene nitke v preprogi. Še nekoliko drugače rečeno. Humanistova pozicija zastopa in brani ljubezen pred vsakim poskusom, da bi jo skrčili na znane in uveljavljene odnose, na razmerja med ljudmi, ki bi bila funkcionalna ali celo dobičkonosna. Presenetljivost ljubezni je namreč v tem, da odnosa med dvema, saj ljubezen terja dva, ne more zadovoljiti noben objekt želje, noben predmet, nobeno blago, nobena dobrina, še denar ne. Radikalnost ljubezni je, da je zavezana niču, da je to, kar povezuje dva človeka v ljubezni, natanko nič. Ljubezen je zato absolutno odprta in vsak poskus določanja ali zapiranje jo uničuje, dokler je dokončno ne uniči. Ljubezen je mogoče zlahka uničiti in jo je zahtevno vzdrževati pri življenju.

Ljubezen med človekoma je nekaj, o čemer lahko govorimo natanko zato, ker med ljudmi ne obstajajo naravna razmerja, zaradi česar je Lacan spregovoril o nečem, kar označuje beseda manko. Ta znamenita beseda je po navadi slabo razumljena, saj ljudje spontano mislijo, da govori Lacan o nečem, kar ljudem pač manjka, česar jim primanjkuje. Prav zato je možna ljubezen, ki ni naravno spolno razmerje, saj to tako ali tako ni mogoče; v ljubezni ni ničesar naravnega ali instinktivnega, nagonskega.
 
Tako prične Alain Badiou svoje razmišljanje o naravi ljubezni, ki jo imenuje suplement. Ljubezen ni naravna danost, ni evolucijski dosežek, ni določljivo razmerje med dvema, temveč je nekaj čisto drugega. Lahko se zgodi le po naključju, ni je mogoče načrtovati vnaprej. Zgodi se tako, da človeka preseneti, da ga tako rekoč vrže iz tira, kar pomeni, da ne more vedeti, kako naj ravna, ko se zgodi. Noben instinkt mu ne more povedati, kaj je ljubezen in kako se obnašati v ljubezenskem odnosu. Zgodi se kot srečanje, ki nima vnaprejšnjega scenarija, protokola ali pravila, da bi si človek pomagal pri razmišljanju, kam ljubezen vodi in kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Ljubezen je resnica spolnosti, dodaja Badiou, to pa pomeni, da je ni mogoče skrčiti niti na spolno življenje, saj ni spolno življenje, temveč je njegova resnica, zaradi katere vemo, da ne obstaja ujemanje med dvema človeka, da ni mogoče zlitje v eno, da ni dopolnjevanje dveh po načelu jin in jang, temveč je svojevrstno vztrajanje v niču. Ljubezen je vztrajanje, da drugi ne more zadovoljiti moje želje in da je ta, nekoliko paradoksno, vselej že zadovoljena. Ljubezen je zato presežek, ki terja od dveh razumevanje resnice, zato ni brez odnosa s filozofijo.
 
Ljubezen do modrosti je ljubezen. To je ljubezen do odpiranja drugemu človeka in je odprtost v odnosu do drugega človeka, do njegove odprtosti. To preprosto pomeni, da ljubezenskega odnosa ni mogoče določiti brez ostanka, ni ga mogoče totalizirati, ni ga mogoče spraviti v noben okvir, v noben kalup, pa če je ta še tako nenavaden in kreativen in ustvarjalen. Nekoliko pregnano rečeno, ljubezen je vselej že out of the box.
 
Ljubezen se zato upira vsakemu poskusu totaliziranja, vsakemu nadzorovanju, vsakemu poskusu, da bi jo obvladovali in potisnili v nekakšno celoto, to pa pomeni, da se ljudje v ljubezni upirajo tudi vsakemu diktatorju, vsakemu totalitarnemu voditelju, pa če je sicer še tako ljubljen, in sploh vsakemu človeku, ki bi rad z močjo, z vplivom, denarjem določal, kako naj bi živeli, kaj naj bi mislili, kaj naj bi imeli med seboj.
 
Ljubezen je revolucionarna in je pred vsako dobičkonosnostjo.