Grdi anarhisti

Trump jih imenuje ugly anarchists, grdi anarhisti, in domestic terrorists, domači teroristi. Ljudi, ki v miru protestirajo zoper sistemski rasizem, zoper nasilje nad navadnimi ljudmi, sleherniki, zoper bedo vsakdana in neučinkovite politike. Vede se, kot da obstaja en sam način odzivanja na protestnike, ki imajo v rokah močne argumente za razumevanje sistemskega nasilja, družbene nepravičnosti in neenakosti. Odziva se z grožnjami z nasiljem, kot da ne zna drugače. Z ljudmi se ne pogovarja, ampak jih zmerja. Kriči, da jih je treba nemudoma ustaviti, šopiri se, da jih bo z vojsko ustavil kar sam. Ima jih za teroriste, zato ni čudno, da se vede po načelu s teroristi se ne pogovarjaš, ampak jih streljaš. Tako se vede do državljanov države, ki ji predseduje, do ljudi, za katere ni treba dokazovati, da niso teroristi, saj so zgolj navadni ljudje, siti nasilja. Ponuja jim še več nasilja, če bodo vztrajali, da se mora nasilje prekiniti. Na pozive k družbenim spremembam se odziva z vztrajanjem pri istem in kopičenju istega. Zagovarja bogate in močne ljudi, medtem ko mu ljudje sporočajo, da imajo vso demokratično moč v rokah sami. Tega ne vidi in noče videti, zato jih med zmerjanjem obenem nagovarja, naj ga vnovič izvolijo. Norost nekaterih očitno ne pozna meja.

Protestniki odstranjujejo spomenike, postavljene v čast ljudem, za katere že dolgo vemo, da so bili trgovci s sužnji, rasisti, kolonialisti in povzpetniki. Lahko bi se vprašali, kje so bili doslej, toda vprašanje bi bilo cinično. Vedno je tako, da ljudje dolgo spijo, potem pa se nenadoma prebudijo; zgodovina k sreči ni linearno napredovanje v boljše čase.
 
Morda se končno bližajo časi, ko bo dejansko mogoče uveljavljati in uveljaviti družbeno pravičnost za vse ljudi. Uveljavili je ne bodo Trump, Putin ali Bolsonaro, kajpak, uveljavili jo bodo navadni prebujeni ljudje.
 
Boji ljudi, ki potekajo po vsem svetu, imajo skupni imenovalec: resnica, humanost, pravičnost. Ni treba biti genij, da bi dojel preprosto resnico: pravičnost je mogoča le, če ljudje vztrajno izrekajo resnico. Ni potreben niti žargon niti novorek, saj zadošča zdrava pamet.
 
Resnica tega sveta je, da se družbene neenakosti zadnjih štirideset let skokovito povečujejo, medtem ko se širijo svobodni globalni trgi. Elita ima v rokah vse več denarja, premoženja, kapitala in oblasti, zato je lahko objestna, pretirano samozavestna in narcistična. To je zelo preprosta resnica.
 
Res pa je tudi, kar beremo na enem izmed transparentov, ki jih nosijo protestniki: ne obstaja orožje, ki bi ubilo dušo.
 
Resnično, duše ni mogoče ustreliti. Mogoče jo je poniževati, mogoče jo je zmerjati, mogoče je kričati nanjo, toda duša je neuničljiva. Vedno je bila in vedno bo.