Glede preslišanega sporočila

Medtem ko ljudje v Evropi vse bolj jasno sporočajo, da ima kapitalizem alternativno, da je prav zdaj očitno, da jo ima, in se v Sloveniji peščica ljudi odpravlja na ulice in trge, s kolesi, da bi sporočila drugim ljudem in oblasti, da alternativo tudi močno potrebujemo, se dogaja rahljanje ukrepov za zajezitev pandemije, ljudje pa se čutijo svobodne, ker lahko vnovič odidejo na sveži zrak in uživajo svojo kavico nekje zunaj. Kaj se dogaja?

Sporočilo protestnikov je bilo zelo jasno. In vsaj en vladni človek ga je dojel. Zato je zapisal, da vlada ne bi smela preslišati sporočila protestnikov. A hip zatem se je cenzuriral. Ups, pravzaprav tega ne bi smel zapisati. Torej ga bom zbrisal. A zakaj bi to moral storiti?
 
Zadeva je zelo preprosta, tako rekoč. Protestniki imajo pravico izraziti svoje mnenje o čemerkoli. To je v demokratičnih okoljih značilno, je pa tudi pomembno. V Severni Koreji namreč ne morejo, tudi če hočejo. A saj kot razumna bitja niti nočejo, ker vedo, kako veliko probleme imajo zaradi takega delovanja.
 
Če minister zapiše, da je smiselno, razumno slišati protestnike, se moram z njim strinjati in sem navdušen, da je to zapisal. A če tudi misli, kar je zapisal, zakaj je sporočilo hip zatem zbrisal?  
 
Prvič. Zbrisal ga je, ker je po temeljitem premisleku in rabi kritične misli ugotovil, da se je prenaglil, da se je odzval spontano, zato se je vzel v roke, si rekel, da bi moral napisati kaj bolj primernega, tega sicer ni storil, in zbrisati sporočilo. Logično in smiselno.
 
Drugič. Zbrisal ga je, ker ga je nekdo poklical po telefonu in mu preprosto naročil, da to stori. Ta nekdo je bil kajpak nadrejen, saj ga sicer kot minister, zastopnik oblasti, ne bi moral nujno poslušati.
 
Tretjič. Zbrisal ga je, ker je po premisleku spoznal, da zastopa oblast in da ta nikakor ne sme pokazati slabosti, da ne sme pokazati javnosti, zlasti pa ne levici, da je pripravljena poslušati, kar ima povedati, da je odprta do novih predlogov ljudi, kako živeti v prihodnosti.  
 
Minister se je v vsakem od treh možnih primerov krepko uštel. Vedel se je neetično. Zakaj?
 
Neetično se je vedel, kar kapitalizem dejansko potrebuje alternativo. Natančneje, potrebujejo jo navadni ljudje. O tem je toliko izrečenega in napisanega, da ni nobenega resnega dvoma več, da je alternativa dejansko potrebna.
 
Yanis Varoufakis v današnjem razgovoru za britanski The Guardian (There is a glimmer of hope, Yanis Varoufakis, David McWilliams) pravi takole.
 
Obstajata dva scenarija glede prihodnosti. Prvi je optimističen. Ustvarimo federativno Evrope, to lahko naredimo že danes, zagotovimo denar za vse, ki ga nujno potrebujejo, ker živijo v revščini ali na njenem robu, in vlagamo veliko denarja v zeleno tranzicijo.
 
Drugi scenarij je pesimističen. Ker ljudje radi zamujamo priložnosti za alternative, je zelo verjetno, da bodo prevladali zastopniki kapitalizma, kakršnega poznamo, in preprečili uveljavljanje katere koli alternative.
 
Kaj se torej dogaja?
 
Ljudje so po dveh mesecih karantene zopet svobodni, toda še svobodnejši je kapitalizem, sistem, ki visoko ceni premikanje kapitala po vsem svetu, medtem ko se svoboda ljudi krči na to, da lahko na soncu pijejo kavico in imajo zgolj občutek, kako zelo svobodni so, medtem ko v resnici niso.
 
A koga zanima resnica?