Glede idiotov

Časi so zares zanimivi, da ne rečem dramatični. Samo pomislite. Ena sama najstnica, ki se lepega dne odloči, da ob petkih ne bo hodila v šolo, morda je avtist ali avtistka, morda pa tudi ni, je čisto vseeno, v zelo kratkem času prispeva k razvoju družbenega gibanja, zaradi katerega se nekaterim idiotom že tresejo hlače. Izjemno zanimivo in vznemirljivo je zato opazovati, kako na videz gigantske in zelo stabilne hierarhično urejene družbene sisteme lahko, kot nekoč v Jugi, pri temeljih pretrese natanko to, kar zagovarjam že zelo dolgo časa: ideja, ki se je ljudje preprosto oprimejo in začnejo živeti v praksi, kot se reče. Stari, dobri Platon, še vedno je prepričljiv s svojo pripovedjo o enem samem človeku, ki ima dovolj zatohle jame in kratko malo odide.

Na drugem koncu spektra, če lahko tako rečem, je nedavni napad brezpilotnih letal, ki so poškodovali rafinerije nafte v Savdski Arabiji. Dve eksploziji sta povzročili,  da se je zmanjšala proizvodnja prečiščene nafte za pet milijonov sodov dnevno, kar je okoli 5 % svetovne proizvodnje; okvare bodo seveda mahoma popravili, da bi na svetovna tržišča prišlo še več fosilnih goriv, s kurjenjem katerih ljudje prispevajo k podnebnim katastrofam.
 
Ljudje včasih komu rečejo idiot. Ne vedo natančno, kaj izrekajo. Stari Grki, h katerim se moramo obrniti, da bi razumeli izvor besede idiot, so imeli za idiota laično osebo brez profesionalnih spretnosti; danes bi nemara rekli, da je idiot človek brez ustreznih kompetenc. Po domače bi še dodali, da so idioti ljudje, ki se domnevno spoznajo na neko zadevo, čeprav nimajo ne znanja o njej, ne kompetenc, ne izkušenj. To pomeni, da dobesedno ne vedo, v kaj se spuščajo, kaj delajo, kaj govorijo. Stari pa so povedali še nekaj glede idiotov. To so ljudje, ki ničesar ne prispevajo k obče dobremu, ki torej v najboljšem primeru skrbijo le za svojo rit, so paraziti, obenem pa so ljudje, ki ne prispevajo ničesar dobrega k javnemu življenju. Jemljejo od njega, kajpak, toda ne prispevajo, kar pomeni, da so kot nekakšni izkoriščevalci, priskledniki, egoistični porabniki dobrega, za katerega skrbijo drugi ljudje. Idiot je tako oseba, zaprta sama vase, usmerjena k sebi, ne k drugim ljudem, sebična, zaničevanja vredna oseba torej. Ko boste kdaj komu rekli idiot, to ne bo žalitev, če boste vsaj malo vedeli, kaj beseda pomeni.
 
Sedaj pa poglejmo, kaj nas čaka, če bodo idioti še naprej vodili ta hierarhično urejeni svet in upravljali z njim, kot da je dobičkonosno podjetje. Ne trdim, da so med njimi samo idioti, trdim pa, da so številni izmed njih natanko to. Primer: če znanstveniki že desetletja dokazujejo vpliv kurjenja fosilnih goriv na kopičenje energije v ozračju in oceanih, jim zdrav, razumen človek prisluhne, nato pa se odloči, da bo s takim početjem v čim krajšem času prenehal. Samo idiot zamahne z roko in reče, da so znanstveniki zarotniki, da se motijo in da je najbolje še naprej kuriti premog, zemeljski plin in nafto.
Takih idiotov na žalost ni tako malo. Poglejmo torej, kaj nas zaradi njih najverjetneje čaka, saj imajo v rokah tudi močne vzvode oblasti, ki je ne bodo želeli prepustiti pametnim ljudem.
 
Zaradi suš, poplav in drugih vremenskih katastrof človeštvo ne bo moglo pridelati toliko hrane, da bi bili vsi Zemljani siti. Saj tudi danes niso, čeprav je hrane dovolj, v prihodnosti pa je bo še veliko manj, zato znanstveniki napovedujejo, da je bo dovolj za približno milijardo ljudi. Ne, ne bomo izumrli vsi do zadnjega, se bo pa število ljudi dramatično zmanjšalo. Blagostanje ljudi, kolikor ga sploh je, bo šlo rakom žvižgat.
 
Množično umiranje ljudi bodo povečevali izbruhi epidemij, tesnobna stanja (eco-anxiety), stres, družbeni nemiri, protesti ter policijsko ter vojaško nasilje, ko bodo skušali vzpostaviti mir, samomori.
 
Številni ljudje že sedaj, med njimi so tudi znanstveniki, doživljajo predtravmatski stres, zaradi katerega potrebujejo psihološko in medicinsko pomoč, nekateri so že storili samomor, ker ne prenesejo podob prihodnjega sveta, ki jih imajo v mislih, ko gledajo iz dneva v dan številke.
 
Samo idioti se še naprej egocentrično smehljajo, skrbijo za lastni uspeh in se norčujejo iz znanstvenikov, češ da nimajo pojma, kaj govorijo. Že zelo kmalu, ne šele na koncu, se ne bo smehljal nihče več.  
 
Ironija je, da bodo verjetno preživeli natanko ljudje, ki ravno niso idioti, ki torej znajo preživeti, ker znajo pridelovati hrano, imajo izkušnje in znanje, kako se znajti v skrajnih razmerah, kako iznajti orodje in pripomočke za preživetje, kako jih izdelati, ne da bi morali gledati na internet, ki bo takrat tako ali tako že zdavnaj izklopljen.