Včeraj sem imel predavanja. Hvaležen sem slušateljem, da so soboto popoldan preživeli pred zasloni, medtem ko je bil zunaj lep poletni dan. Lahko bi šli na lepše in sporočili, da v tako lepem dela prostem dnevu pač ni alternative, a niso šli. Medtem ko nekateri ljudje zdržijo samo dve uri resnega pogovora, na primer Jože, so trajala predavanja od enih popoldan do petih; pred menoj je imela za iste slušatelje kolegica Sanja Brezničar predavanja od devetih zjutraj do pol enih. Med drugim sem spregovoril tudi o nekaterih spoznanjih evolucijske teorije. Naši predniki so namreč dolgo časa živeli v egalitarnih občestvih brez hierarhičnih razmerij, kakršna poznamo, zlasti pa so skrbeli drug za drugega – vzajemni altruizem. Spregovoril sem zato, ker evolucijska spoznanja o življenju prednikov, evolucija ni oblikovala samo njih, ampak oblikuje tudi nas, močno potrebujemo. Današnje življenje v velikanskih mestih, hierarhično urejenih družbah, v katerih smo gnani k samotni skrbi zase in nenehnemu delu, je bistveno drugačno. Vendar ne bo vselej tako. Moja ideja na predavanju je bila, da bodo družbe prihodnosti bistveno drugačne, čeprav nam vztrajno dopovedujejo, da kapitalizem nima alternative. V resnici nima prihodnosti, alternativo pač lahko mislimo. Mislimo jo celo zlahka.
0 Comments
Leave a Reply. |
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
February 2022
Kategorije
|