Dokazano je, da so revni ljudje bolj darežljivi kakor pripadniki elite. Prav tako je dokazano, da zmožnost za etična dejanja ni nebuloza filozofov ali psihologov. In znano je, da so nekateri ljudje poškodovani. Oglašajo se, komentirajo dogodke in druge ljudi, vendar so njihovi komentarji vedno znova polni žolča, škodeželjnosti, cinizma in celo zlobe. Ne zmorejo drugače. Zase so prepričani, da so njihovi komentarji in čivki inteligentni, razumni in kritični, konstruktivni torej, vendar niso. Ljudem gredo na živce, najraje bi se jih znebili, v resnici jih ne marajo. Čisto nekaj drugega so poteze ljudi, ki jih opazimo vedno znova in vsepovsod, ki nas navdihujejo, polnijo z energijo, motivirajo in včasih pripravijo do solz, ki se jih ne sramujemo. Potem razmišljamo o enih in drugih. In si želimo, da bi bilo prvih bistveno manj in drugih bistveno več. Lahko je kričati na ljudi, jih zmerjati in pljuvati vanje, češ da so nesposobni, da nečesa ne zmorejo, da so premalo ne-vem-kaj. Prav tako je lahko odganjati ljudi od sebe z zoprnimi pripombami, zajedljivimi opazkami, nelogičnimi ali nerazumnimi komentarji. Čisto nekaj drugega je narediti nesebično gesto v prid drugega človeka, ki poveča njegovo srečo in blagostanje. Resnično, živijo ljudje, ki zmorejo take geste in nikoli ne pomislijo, da bi jim moral kdo kaj plačati in jih s čim nagraditi.
Ko govorimo o univerzalnosti etičnosti, mislimo natanko na take geste in poteze. Človek jih lahko ustvari, lahko jih iznajde, izumi. Vse to je namreč v njegovi naravi. Lahko se zahvali drugemu človeku, ker je dober učitelj, moder tovariš ali darežljiv sosed. Lahko se prikloni neznancu, ker je bil v pravem trenutku na pravem kraju in mu je pomagal iz stiske. Lahko da kaj od svojega drugemu človeku, ker to potrebuje. Lahko je prijazen celo tedaj, ko tega nihče ne pričakuje. Vrne izgubljeno denarnico, ne da bi se dotaknil denarja, ki je v njej. Tvega življenje za drugega človeka in celo za žival. Se opraviči za drobno nerodnost, čeprav bi lahko odšel. Podpre drugega človeka, čeprav mu ne bi bilo treba. Izreče dobrodošlico popolnemu neznancu.. Včasih srečamo ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. In včasih spoznamo, da jo potrebujejo. Potem jo ponudimo. In ne preračunavamo, ali se nam splača ali ne. Nekateri ljudje vedno znova koga osrečijo. Nekateri pa so samo jezni in nesrečni.
0 Comments
Leave a Reply. |
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
February 2022
Kategorije
|