Dovolj dobro

Charles Edward Anderson Berry ali na kratko Chuck Berry priobči leta 1958 skladbo z naslovom Johnny B. Goode. Naslov skladbe lahko beremo na več načinov. Johnny B. Goode je temnopolti mladenič, ki ga Chuck kasneje iz razumljivih razlogov spremeni v podeželskega fanta. Kot igralec kitare je dober, good, objektivno dejstvo pa je, da je bil Chuck rojen na Goode Avenue v St. Louisu. Lahko bi rekli, da je skladba tudi o njem. V resnici ni samo o njem, saj je predvsem o rojevanju rock and roll glasbe, nečesa novega in dobrega. Kot najstniki smo tako skozi njegovo pesem vstopali v drugačen svet, v katerem je bilo dobro biti upornik in protestnik. Danes se ne poudarja protestništva, saj je vtis, da ni ničesar več, proti čemur naj bi kdo protestiral, obenem pa se ponuja še ideja, da je treba uspeti, ne pa se upirati, da je treba dajati prostor svobodnim trgom, ki so vselej še premalo svobodni; svoboda ljudi je že dolgo časa skrčena na svobodno izbiranje cunjic in drugih mrtvih predmetov. Mi smo se upirali. Na primer v imenu obče dobrega, čeprav morda te ideje takrat še nismo čisto dobro razumeli. V samem jedru upora in protesta je namreč nadvse preprosta eksistencialna ideja, ki je v resnici radikalna, zato se tudi ne sme uresničevati.

Če je človek slehernik, je dobro. Če ne pripada eliti, je dobro. Če je povprečen, je dobro. Če ne izstopa, je dobro. Če dela napake, je dobro. Če ni popoln, je dobro. Če ni perfekcionist, je dobro. Če ne kopiči kapitala, je dobro. Če njegovo življenje ni polno dobičkov, je dobro. Če nima najhitrejše pištole, je dobro. Če ni najbogatejši, je dobro. Če nima najdaljšega avtomobila, je dobro. Če nima največje ali najdražje hiše, je dobro. Če nima samih petic v spričevalu, je dobro. Če ni diamantni maturant, je dobro. Če noče dosegati nemogočega, je njegova želja dovolj dobra.
 
Dobro je, če je človek dovolj dober. To pomeni, da mu ni treba postavljati nemogočih imaginarnih cilje, da bi jih dosegel, ker nekdo drugi meni, da bi bilo to treba. Pomeni, da ni treba biti popoln. Pomeni, da ni treba težiti k popolnosti, saj je to tako, kot bi segal proti obzorju.
 
Ko je človek dovolj dober, je dobro, če je še naprej dovolj dober. Tak je do drugih ljudi, s katerimi ustvarja, kar je dovolj dobro, saj drugače sploh ne gre.
 
Dovolj dobro je samo biti skupaj. Ni treba še tuhtati, kako nakopičiti več dobičkov in materialnih dobrin in vsega drugega, da bi uspel. Preprosto ni treba. Dovolj dobro je namreč že dovolj dobro. Danes in jutri ter za vse večne čase.