DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Dobro in sreča

8/7/2021

2 Comments

 
Na predvečer mojega rojstnega dne smo sedli k skupni večerji; povabil sem jih ven, kot se reče. Sončni zahod je bil dobesedno zlat, sedeli smo tik ob morju, plima je bila visoka, v bližini se je po plaži sprehajala ptica. V nekem trenutku so zahtevali od mene govor. In sem povedal tole.
Dve ideji predstavljata samo jedro mojega življenja, moje eksistence: ideja dobrega in ideja sreče. Globoko sta povezani in prepleteni. Na vprašanje, ali sem dober človek, ne bi takoj samozavestno odvrnil, da sem. V preteklosti nisem bil vselej sposoben za dobra dejanja in tega se sramujem. Potegnil sem tudi nekaj dobrih potez in nanje sem ponosen. Morda bom ob koncu življenja lahko rekel, da sem bil dober človek, nisem pa povsem prepričan. Težko je biti vedno znova dober človek, težko je vselej najti odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti dober, in odgovor na vprašanje, zakaj, čemu biti dober.

Druga ideja je ideja sreče. Ne mislim na ekstatično stanje, ki naj bi še trajalo in trajalo. Mislim na nekaj, kar je ravno nasprotno: na mir, pomirjenost s seboj in svetom. Sliši se čudno, vendar taka pomirjenost ne pomeni vdanosti v usodo, ne pomeni strinjanja s svetom in z vsem, kar se dogaja v njem. Pomeni nekaj, kar je ravno nasprotno, kajti svet je poln krivic in nepravičnosti, izkoriščanja in izključevanja, sprenevedanja in zanikanja resnice, poleg tega pa očitno drvi v brezno podnebnih sprememb in katastrof neslutenih razsežnosti. Pomirjenost s seboj in svetom zato pomeni predvsem odsotnost neracionalnega besnenja in neučinkovitega pritoževanja čezenj.

Obenem ne mislim, da je mogoče biti dober brez drugih ljudi. Dober si lahko le, če narediš nekaj dobrega za drugega človeka. Spokojnost je dober pogoj za dobra dejanja.

Včasih čutim v sebi mir in srečo.  Ne vselej in ne nujno za dolgo časa. Morda bom zmogel v prihodnosti več.   

Da bi bil dober, potrebujem druge ljudi, ki so seveda različni od mene, drugačni. Prepričan sem tudi, da je sreča globoko povezana z dobroto. Ko zmorem dobra dejanja, sem srečen. Hvala torej, da ste, da sem lahko dober, da vsaj poskušam biti tak. In upam, da mi bo uspevalo vsaj približno tako pogosto, kot si želim. Ne želim namreč denarja in premoženja in mrtvih stvari. Želim razumeti, kaj je dobro, in želim biti zmožen za dobro.

Tako lahko je popustiti in se pustiti zapeljati iluzijam; lahko je biti vraževeren. Z lahkoto se prepričamo, da smo dobri celo tedaj, ko globoko v sebi vemo, da nismo. Potem kar vztrajamo in vztrajno verjamemo, da je to največ, kar lahko naredimo.
2 Comments
Blaz
8/9/2021 01:07:51 am

Tudi v budizmu so dobra dejanja temeljni pogoj za zadovoljstvo. S prakticiranjem "vrlin" spontano vzniknejo odsotnost obžalovanja, zadovoljstvo, sreča, koncentracija, modrost...

https://suttacentral.net/an10.2/en/bodhi

Reply
BLAZ
8/9/2021 02:15:37 am

In seveda vse najboljše in hvala za vaše zapise!

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog