Demokracija po rusko in druge naravne katastrofe

Svet, v katerem živimo, je na resni preizkušnji. Bil je tudi v preteklosti, toda za nas je pomembno, da je tudi danes, saj živimo sedaj, ne v preteklosti. Dogajajo se stvari, za katere smo bili še pred kratkim pripravljeni reči, da se ne morejo zgoditi, da so samo še del zgodovine, da v napredni in visoko razviti civilizaciji preprosto niso mogoče, ker živimo v družbah znanja, prisegamo na racionalnost in znanost, se vse bolj razumno odločamo. Vse to se spreminja pred našimi osuplimi očmi in nam iz dneva v dan bolj dokazuje, kako zelo naivni smo bili in kako naivni smo lahko kadarkoli. 

Kako neverjetno zmožna je človeška zavest, ko si razlaga svet in sebe v njem! Lahko si laže, lahko vara sebe, lahko zanika in taji realnost, lahko se obnaša, kot da sploh ne obstaja. Za očitne stvari lahko reče, da so izmišljotine bolnega uma, za lastne izmišljotine pravi, da so čista resnica.
 
Napad na drugo državo je tako posebna vojaška operacija, namenjena obrambi pred genocidom. Posnetki gorečih šol in bolnišnic so lažnivi in umetno ustvarjeni. Ljudje, ki bežijo iz gorečih hiš, so nikomur potrebni izdajalci.  
 
Ruski predsednik, ki je sprožil vojno v Ukrajini in ukazal nasilje nad civilnim prebivalstvom, kar že pomeni, da je vojni zločinec, kot ga je upravičeno označil ameriški predsednik Biden, je primer take zavesti.
 
Obsoja te, ki govorijo o njem resnico, z zaporno kaznijo grozi vsem, ki bi uporabljali besede, za katere sam meni, da jih ne smejo uporabljati, čeprav so najprimernejše za opis realnosti. Ameriškemu predsedniku tako te dni zabrusi, da je njegovo označevanje nesprejemljiva retorika, medtem ko po njegovih ukazih padajo bombe na ukrajinske vrtce, šole in stanovanjske bloke. Umirajo otroci in starci, umirajo ženske in moški, sam pa hoče ustvariti vtis, da je žrtev zahodne dekadence in da je vojna v Ukrajini maslo teh, ki ga hočejo uničiti.
 
Paranoidne ideje in logične napake spremljajo retorične bravure, med katere sodi tudi tale: Ruski državljani bodo vedno znali ločiti prave domoljube od izmečkov in izdajalcev ter jih preprosto izpljuniti kot muho, ki jim po nesreči prileti v usta. Prepričan sem, da bo tako naravno in potrebno samoočiščenje družbe samo okrepilo našo državo, našo solidarnost, povezanost in pripravljenost na odzivanje na katerekoli izzive.
 
Podobno je v knjigi Moj boj pred časom razmišljal Hitler, ki je verjel v naravne in celo nadnaravne, kozmične mehanizme in procese, s pomočjo katerih se kak izbrani narod očisti in se otrese zajedavcev, kot so Judje, Slovani, Romi, hendikepirani otroci, bolni ljudje, starci in drugi izmečki narave, kot jih je imenoval.
 
Ni se treba postarati, da bi človek vedel nekaj zelo preprostega. Ljudje potrebujemo pravila, po katerih živimo. Lahko razmišljamo o njih, kot je predlagal Kant, in jih spreminjamo, da postajajo še boljša. In imamo jih natanko zato, da se jih držimo, da igramo po njih.
 
A svet se spreminja pred našimi očmi, kot rečeno. Če smo natančni, moramo reči, da se spreminja tako, da se njegova struktura lahko tudi poruši. Ne bo izginila, nastala bo nova, toda samo rušenje je izjemno nevarno za obstoj civilizacije, ki je zelo krhka.
 
Ljudje včasih rečejo, da moramo rešiti planet. Njemu ne bo hudega, doživel je že kataklizme, ki si jih niti predstavljati ne moremo, hudo bo za ljudi, za civilizacijo. Tudi naravi ne bo hudega, se bo pač prilagodila, se je že tisočkrat v zgodovini Zemlje.