Decembrski znaki inteligence

Z biznisom seveda ni nič narobe, dokler ljudje zaradi podrejenosti njegovemu visočanstvu ne plačujejo visoke cene z upadanjem duševnega zdravja, z izgubljanjem občutka, da je biznis še smiseln in etičen. Psihologija nas že dolgo uči, da se na žalost zelo hitro zgodi, da biznis zlahka prevlada nad dejavniki, ki prispevajo k blagostanju ljudi, k njihovi dobrobiti, k njihovemu duševnemu in telesnemu zdravju. Še huje pa je, ko taisti biznis začne prek propagande ponujati ljudem kot zdravilo za vse to – samega sebe. Vtis se tako krepi iz dneva v dan. Več biznisa naj bi samodejno sprožilo tudi več zdravja, boljše medsebojne odnose, zvišalo naj bi čustveno in socialno inteligenco ljudi, povečalo blagostanje. V resnici velja nasprotno. Podrejanje biznisu in njegovi logiki je tako rekoč spontano tudi podrejanje imaginarijem, fikcijam ter lažnim obljubam o sreči in zadovoljstvu. Sprehod skozi medije zato vzbuja občutke, da tamle zunaj živijo zgolj ljudje, ki so totalno kul, so ves čas vrhunsko srečni, lepo oblečeni, imajo popolna telesa, so absolutno zadovoljni s svojimi življenji, v katerih nenehno dogaja nekaj fantastičnega, neponovljivega in presežnega. Ko se človek tako sprehaja, dobi mimogrede občutek, da je totalni luzer, ker se ne počuti niti približno tako. Zlasti v teh decembrskih dneh, ko mediji nenehno nekaj vpijejo in mi kriče ponujajo blago po nizkih cenah in me obenem priganjajo, naj hitim in nekam tečem, ker bo ravnokar zmanjkalo, tako da sem prisiljen tisočkrat in tisočkrat slišati ena in ista jajca, popolnoma brezvezne stavke in nesmiselne oglase, ki moje življenje napolnjujejo zgolj s hrupom in z odvečnimi svetlobnimi učinki.

Dobro življenje pa niti približno ni vezano na kopičenje in nenehno rast, ampak je, o tem pričajo tudi raziskave, zavezano predvsem visokim moralnim in etičnim standardom. Že hitri pregled znakov visoke čustvene inteligence, ki je za telesno in duševno zdravje ljudi pomembnejša, kot si predstavljajo, nam pove, kako res je, kar sem zapisal.
 
Osebe, ki so visoko čustveno inteligentne, najprej veliko razmišljajo o lastnih občutkih in čustvih. Ne prezirajo jih, češ da so zgolj subjektivni in kot taki nepomembni. Vzamejo si čas, preden se odzivajo na dogajanja okoli sebe, zato niso impulzivni, ne hitijo in se ne zaletavajo, ne pripisujejo prehitro pomena dogodkom, ne drvijo, da bi čim prej nekaj naredili in nekam prispeli. Nadzorujejo lastne misli, s tem pa nadzorujejo tudi občutke in čustva, nadzorujejo njihovo ustvarjanje in izražanje. Ne prepuščajo se spontanosti in naravnim vzgibom, zato delujejo umirjeno, razumno in zrelo. Sprejemajo negativne povratne informacije od drugih ljudi in ne trdijo, da jim je vseeno, kaj si ti mislijo o njih. V resnici jih zanima, kaj si mislijo, zato se učijo od njih. Mislijo, kar rečejo, in rečejo, kar mislijo. Ne sprenevedajo se in ne blefirajo. Držijo se visokih moralnih in etičnih načel, vrednot in standardov, zato ne popuščajo. So vztrajni in zanesljivi in ljudje vedo, da se lahko zanesejo nanje.
 
Druge ljudi spoštujejo, svoje spoštovanje pa tudi pokažejo in izražajo; ne zadržujejo ga zase. Nudijo povratne informacije, ki jih premislijo, da so drugim ljudem v korist in da povečujejo njihovo blagostanje. Opravičijo se, ko je to potrebno, znajo oprostiti in pozabiti. Držijo se obljub in dogovorov, zato ne prodajajo sofistike, češ da se obljub ni treba držati in da so pravila tam zato, da se jih krši. Pomagajo drugim ljudem, kolikor je v njihovi moči, varujejo sebe pred manipulacijami s strani drugih ljudi. Ne pustijo se varati in zavajati, zato od drugih ljudi pričakujejo razumno in racionalno odzivanje.
 
Pričakujejo, da dojamejo, kako zelo pomembno je pravkar zapisano. Pričakujejo, da bodo razmišljali o lastnem razmišljanju, da bodo razvijali misli o lastnih mislih in nudili vsaj malo odpora tudi tem, ki jih nenehno pozivajo, naj pazijo nase in na druge ljudi in naj bodo kritični in naj mislijo s svojo glavo …