Čas za enkratno uporabo

Na prvi pogled morda res ni videti, pa vendar je natanko tako: izkoriščanje ljudi je zelo veliko. Veliko je fizičnega, telesnega zlorabljanja in izkoriščanja, veliko je duševnega in duhovnega. Veliko je tudi kognitivnega smetja, čustvenega zastrupljanja, medsebojnega poniževanja in uničevanja. Pri tem razlikujemo med vidnimi in nevidnimi oblikami izkoriščanja, vidnimi in nevidnimi oblikami nasilja. Težko je namreč videti, kako je svet zasičen z nasiljem, kako je nasičen z nesmisli naš domnevno prosti čas; sodobni človek celo težko sprejme, da lahko v prostem času ne dela ničesar koristnega. Pa vendar vse to ni nič novega, na sporedu je že precej časa.

Čas hitro teče in življenje je lahko zelo kratko. In nikakor ni nujno, da ga hočemo razumeti. A če bi ga hoteli, se ne bi lotili življenja elit, temveč bi se lotili življenja premalo plačanih, prezaposlenih in prekarnih delavcev, ki podpirajo našo digitalno družbo. To je izhodišče do pogosto nevidnega sveta, ki predstavlja večji del sveta, ne njegovega roba.
 
Kljub vsemu se precej nemoteno širi retorika, s katero zastopniki kapitalizma obnavljajo svet, obenem pa dejansko verjamejo, da se svet spreminja na bolje, čeprav se ne. Paradoksno uporabljajo zlasti dve besedi, ki zelo natančno izražata, v kako nezavidljivem položaju smo. Prva beseda je novost, druga pa zavest.
 
Novosti se nanašajo na nove ideje, nove koncepte, na ustvarjalnost in kreativnost, ki poganja rast vsega, to je predvsem kopičenje istega, zavest se nanaša kajpak na to, kar ljudje spontano prepoznavajo kot ozaveščanje, dvigovanje zavesti; podobno dvigujemo samopodobo.
 
Prijazne besede pa so tu predvsem zato, da maskirajo resnična stanja sveta in nemoč protagonistov, da bi naredili kaj zares novega in da bi postala zavest ljudi o lastnih eksistencah dejansko razsvetljena, zlasti pa bistveno drugačna od te, ki prevladuje.
 
Brskanje po arhivih je lahko zelo učinkovito. Tam naletite na zapise, ki dajo misliti. Ko vam mediji in politiki sporočajo, da je napočil čas za nekaj novega in da moramo preiti od besed k dejanjem, ugotovite, da tako govorijo in sporočajo že desetletja. Sam sem dovolj star, da se spomnim takega besednjaka še iz stare Juge, v zadnjih desetletjih pa je pravzaprav na sporedu vsak dan in je vsepovsod. Kot bi hoteli prepričati ljudi, da se svet ves čas prenavlja, da se dviguje zavest ljudi, da so vse bolj ozaveščeni in razsvetljeni, da torej svet nenehno po malem napreduje in je iz dneva v dan lepše živeti.
 
A če se ustavimo le za kratek čas, ta je sicer zelo dragocen, in malo pomislimo s svojo glavo, to nam itak ves čas predlagajo, odkrijemo tole. Razsvetljevanje ljudi nima nobenega smisla več, postalo je absurdno. V najboljšem primeru maskira resnična stanja sveta in človekove zavesti o njej, v najslabšem pa je v službi izkoriščanja, za katerega skrbi elita, skrbela pa bo tudi v prihodnje, ker nima dobrega razloga, da bi s takim početjem prenehala.