Bog v podrobnostih ali iver v očesu

Pravijo, da je hudič v podrobnostih. Na primer. Velikokrat slišimo, da živimo v modernem svetu, v katerem nam gre bolje kot našim staršem in starim staršem. A premislimo o eni sami podrobnosti. Michael Roberts zapiše v svojem blogu (Wealth or Income?, 15. julij 2020): 1 % najbogatejših ljudi ima v rokah skoraj polovico svetovnega premoženja (wealth). Več premoženja potegne za seboj večji dohodek (income); zelo majhna elita ima v rokah produkcijska sredstva in denar, zato si lahko vzame levji delež vsega, kar pomeni še več premoženja in dohodka.

Morda je treba isto reči tudi za boga; da je bistvo v podrobnostih. To najprej pomeni, da ne obstaja Bog s človeškimi lastnostmi, ki skrbi za ljudi, saj pomeni, da je človek zmožen za izkušnje, v katerih se razkrije to, kar ljudje cenimo še veliko bolj kakor premoženje in denar. Če imamo slednjega malo, so izkušnje, o katerih bom spregovoril, dragocene, toda življenje je težko; če imamo premoženja in denarja veliko, nam je morda čisto vseeno za take izkušnje. Naj pojasnim.
 
Kaj hoče Jezus Kristus, kaj pričakuje od ljudi? Morda je še bolje vprašati, kdo je Jezus v očeh drugih ljudi?
 
Prvi, pričakovani odgovor na zadnje vprašanje je kajpak odrešenik. Jezus je prišel sem dol, da nas odreši. In nič ne bi moglo biti dlje od resnice.
 
Jezus je v očeh drugih ljudi natanko – iver. Tista zoprna reč, ki je obenem tudi zelo nevarna, zaradi katere boli, skeli in spravlja človeka v obup, če se je ne more znebiti. Theodor Adorno je zato nekoč zelo jasno obrnil zadevo, ko je odkrival, da se ljudje pogosto trudijo, da bi jim bilo v življenju čim udobneje; udobje je zagotovo povezano s premoženjem in z denarjem.
 
Adorno spoznava, da je pot do resnice polna trnja, bolečine in trpljenja. To ni ravna, široka, udobna cesta. Iver v očesu dobro ponazarja, kaj je hotel s tem povedati. Jezus namreč ne obljublja več udobja, zdi se celo, da ga denar in premoženje niti ne zanimata. Življenja prvih kristjanov to potrjujejo. Človek, ki sledi Jezusu, je namreč iver v očeh drugih ljudi, zlasti zastopnikov oblasti. Zakaj je iver?
 
Ker je Jezusovo simbolno poslanstvo pozivanje ljudi, naj še enkrat premislijo svoje življenje, vedenje in delovanje, zlasti tisto, ki nastaja v razmerjih z zastopniki moči oziroma oblasti. In kdor to stori, kdor mu torej sledi, je že iver v očeh, kajti vsako zastopanje oblasti je mogoče le, če se zastopniki obnašajo tako, da ne razmišljajo kritično o lastnem delovanju. O tem lahko kritično razmišljajo le drugi ljudje, se pravi podložniki ali subjekti.
 
Jezus nekoliko ironično zastopa in zagovarja osvoboditev ljudi od oblastnih razmerij, v katera so sicer potopljeni. Težava je, ker zastopniki oblasti takega osvobajanja subjektov nikakor ne želijo, tako kot ne želijo redistribucije premoženja in denarja.
 
Bog v podrobnostih tako pomeni množico posebnih izkušenj, ki omogočajo človeškemu bitju vpogled v lastno ujetost v oblastna razmerja, v lastno nesvobodo ter v zahtevo po osvoboditvi in pravični redistribuciji premoženja in denarja. Jezus pričakuje natanko to. Vera vanj zato ni nič drugega kot vztrajanje v taki drži do boga, na katerega se sicer sklicuje, imenuje pa ga Oče.
 
Če Jezus ni iver v očeh oblastnikov, je njegovo govorjenje patetično, prazno in neučinkovito, kot je sicer neučinkovito vedenje vernikov, ki čakajo na njegov prihod, namesto da bi ga zastopali v svojem okolju in postali iver v očeh tamkajšnjih oblastnikov.
 
Samo taka drža zagotavlja odkrivanje nepričakovanega, razkrivanje detajlov, ki jih nočejo videti, nov pogled na svet in to, kar je lahko v njem. Na primer pravična razdelitev premoženja in denarja.