Bistvo razumnega delovanja v finskih šolah

Namesto pravljic o večni gospodarski rasti vsega bi morali ljudje vsak dan poslušati znanstvenike. Namesto standardiziranega znanja bi se morali učenci vsak dan učiti o dvomu in metodi, o raziskovanju, o metakogniciji in filozofiji in umetnosti kot proceduri resnice, o visokih etičnih idealih, o spretnosti zastavljanja dobrih, produktivnih vprašanj, o pogumu in samospoštovanju, o samozavesti in samovrednotenju, da jih ne bi bilo strah nastopati pred javnostjo, da bi znali nizati argumente za svoje trditve, kot jih je oni dan nanizala pred svetovnimi voditelji Greta Thunberg in dala lekcijo eliti. Vprašanje seveda je, če so jo v svoji vzvišenosti, zaverovanosti vase in aroganci sploh hoteli slišati.

Obstajajo še trije razlogi, zakaj gre zavidati Fincem njihov šolski sistem. Vsi trije izhajajo iz zgodovine filozofske misli in moderne znanosti. Natančneje: izhajajo iz revolucije o razmišljanju, kako človeška bitja spoznavajo svet in svoj položaj v njem, ter revolucije, ki je omogočila povsem nov način razmišljanja o etičnosti. Zanjo ni poskrbel le Kant, je pa bil zagotovo njen pomemben nosilec in zastopnik. Morda je njegovo bistveno spoznanje, ki bi moralo biti tudi sicer temelj sodobnega izobraževanja vseh ljudi, ne le finskih otrok, tole: razum ni inerten in ne zrcali zunanjega sveta, temveč ga poganjajo k delovanju, k oblikovanju sveta notranje sile, zaradi česar stremi k ciljem, ki so organski del samega razuma. Po domače: obstajajo interesi razuma, ki jih mora človeško bitje zgolj sprejeti. Cilji razuma in razumnega delovanja so torej del samega razuma, ne obstajajo zunaj njega, to pa pomeni, da razumevanje sveta ne zajema nečesa, kar je zunaj razuma, temveč zajema samo strukturo razuma. Ko torej nekaj razumemo, razumemo samo strukturo razuma in razumemo razumevanje, razumemo, da razumemo. K Fincem, ki so že pred časom globoko dojeli zapisano. Priporočam tole čtivo: Pasi Sahlberg. Finnish Lessons: What Can the World Learn from Educational Change in Finland? (Teachers College Press, 2011).
 
Prvič. Visoko izobraženi finski učitelji dobro vedo, da otroci niso posoda, v katero je treba zlivati znanje, zato v finskih šolah drugače pristopajo k samemu razumevanju znanja, zlasti pa k načinom, kako se otroci učijo, zato jih ne priganjajo, naj zlijejo vase čim več podatkov in tega, kar se pogosto napačno imenuje znanje. Natančneje: finske učitelje živo zanima, kako se učijo možgani. Še podrobneje: kako deluje spomin, kaj pomenita za učenje empatija in sočutje, kdaj se možgani najbolj učinkovito učijo, kaj je tisto, česar se je res treba naučiti, in kaj so zgolj nepomembni detajli, ki po nepotrebnem obremenjujejo možgane, kaj je kreativnost in za kaj je pomembna. Na kratko: Finci imajo izvirno vizijo izobraževanja, ki temelji na inkluzivnosti in kreativnosti otrok, ne pa na standardiziranih oblikah dela, ki so enake za različne k standardom gnane otroke.
Drugič. V finskih šolah ima zelo pomembno vlogo ideja inkluzije. Razvijajo posebne edukacijske strategije, zato imajo otroci na voljo svojim zmožnostim, interesom in potrebam prilagojeno podporo, kar med drugim pomeni, da v finskih šolah ne poznajo medicinskega razvrščanja posebnih otrok po diagnozah kot na primer v Sloveniji in drugod po svetu, zlasti pa ne poznajo žargona o posebnih otrocih in posebnih potrebah, ki se morajo šolati v posebnih šolah. Zanje je vsak otrok čisto preprosto malce drugačen od vsakega drugega otroka, zato se celotno šolsko delovanje prilagaja temu temeljnemu spoznanju, za vpogled v njegov pomen pa zadošča že zdravi razum.
 
Tretjič. Učitelji skupaj s starši in z otroki kolektivno prevzemajo odgovornost za razvijanje kurikula, zato ne poznajo vnaprej predpisanega kurikula, ki predvideva standardizirane oblike dela z otroki, zlasti pa ne poznajo standardiziranih testov, ki jih predpisuje osrednja vlada.
 
Še pika na i. Finski učitelji so nosilci družbenega poslanstva, ne [samo] svojih osebnih interesov ali potreb, pri svojem delu so samostojni, zlasti pa skrbno gradijo na dolgoročnih učinkih izobraževanja ter vežejo spreminjanje šolskega polja na kreativno razvijanje gospodarskega napredka, družbeno kohezivnost in skupno delovanje (shared community within the wider society).
 
Od sveta je kajpak odvisno, ali se hoče od Fincev česa naučiti ali ne, Finci so svojo pot že ustvarili in tlakovali. Enako je danes od svetovnih voditeljev odvisno, ali se hočejo česa naučiti iz lekcij, ki jim jih znanstveniki servirajo že desetletja, ali pač ne.