DNEVNIK MARKSISTIČNEGA PSIHOLOGA
  • Blog

Avtizem in kultura enega

11/6/2018

1 Comment

 
Pride k meni v pisarno avtist, me pogleda v oči in reče, da je tako vesel, da se bolje počuti kakor lani, da ga razganja in da ne more biti pri miru. Socialno okolje seveda nori, ker hoče, da bi bil pri miru. Zmeniva se, da zanj nekaj pogledam na medmrežju, on pa se mahoma umiri. In socialno okolje je nenadoma povsem zadovoljno; da je le mir. Le zmedeno ostaja še naprej, ker ne razume, kaj je avtizem. Morda pa celo nima volje, da bi razumelo.
Danes dobim obisk. K meni pride mamica z otrokom, ki ima avtizem. Ali pa je na dobri poti, da ga strokovnjaki, ki delajo z njim, diagnosticirajo. Toda mamica pride k meni. Strokovnjaki za avtizem so tam zunaj. Z razlogom. Povedal bom, zakaj je tako. Na kratko bom tudi povzel, kar mi zaupajo starši otrok, ki imajo enega ali več simptomov, ki sodijo pod rubriko avtizem, Asperger ali kaj podobnega. 
 
Danes je silno popularno govoriti o avtizmu. Nenadoma so nanj spoznajo vsi in zdi se, da bi vsakdo rad kaj povedal o njem. In tudi zares povedo. Velikokrat povedo kaj takega, kar je za silo mogoče stlačiti v razvojne nevrološke modele, kognitivne diagnoze ali psihološke kategorije tipa disability za to, disability za ono. Včasih se zdi, da so ljudje obsedeni z nalepkami. Te so lahko koristne. Včasih pa tudi niso.
 
Obstaja nekaj, kar imenujemo patologiziranje razlike. Po domače: ko naletite na nekaj, česar ne morete nemudoma stlačiti v svoje kognitivne modele sveta, na to nekaj nalepite nalepko patološko. Da lahko še naprej verjamete, da sta sami normalni.
 
Ko postavijo diagnoze, strokovnjaki seveda pomagajo. Dajejo nasvete in povedo, kako se je treba vesti, če srečate avtista, kako je treba delati z njim. Takih nasvetov je kot listja in trave. Nekateri so tudi koristni in inteligentni.
 
Če se srečate z avtistom, ste lahko prepričani, da ima njegovo govorjenje, morda pa sploh ne govori, premajhno koherenco in notranjo konsistentnost, da ni zmožen za empatijo, kar med drugim pomeni, da vas ne bo gledal v oči, in da ne zmore dovolj avtorefleksije. Tako so vam namreč povedali strokovnjaki, še verjetneje pa je, da ste to nekje prebrali. Kaj potem storite?
 
Sam se doslej delal z mnogimi mladimi ljudmi z avtizmom. Ne spomnim se več, koliko jih je bilo in jih je še, ker jih ne štejem. Vem pa, da večina strokovnjakov še vedno verjame, da so ljudje z avtizmom po navadi vsaj nekaj od naštetega: imajo manjši vpliv na reguliranje lastnega vedenja; so manj socialni; so manj zmožni, da bi bili oni sami. To zadnje se sliši čudno, vendar je ravno v tem moja poanta.
 
Kaj pomeni biti v stiku z nekom?
 
Avtizem je pripoved o tem, kar daleč presega postavljanje diagnoz, testiranje otrok in naštevanje simptomov. Je namreč pripoved o kulturi naših medsebojnih odnosov v digitalnem svetu, svetu simulacij in v virtualnih svetovih, ki so vse bolj privlačni, medtem ko so realni vse manj zanimivi.
 
Pripoved lahko razvijemo s pomočjo vrste vprašanj. Kako ljudje komuniciramo drug z drugim? Koliko se sploh poslušamo? Kdo največkrat pripoveduje in kdo ne pripoveduje nikoli? Koliko empatije v resnici premoremo, koliko čustev izražamo in koliko se upiramo nevidnemu sistemskemu nasilju?
 
O čem mi torej govorijo starši otrok z avtizmom vedno znova? Da jih celo strokovnjaki za avtizem ne poslušajo dovolj, da jih ne slišijo, da jih ne upoštevajo, da jim ne razložijo, ko jih kaj vprašajo, da jih ne znajo ali zmorejo potolažiti, da se obnašajo avtistično (sic!) – kot da so sami sebi dovolj.
 
Da ne bo pomote. Zapisanega si nisem izmislil, le za potrebe dnevnika sem povzel, kar pripovedujejo starši znova in znova.
 
1 Comment
Pavla
11/8/2018 03:16:34 am

Najbolj absurdno je dejstvo, da je kao treba socializirat avtiste in jih vkljucit v to 'bolano&uspesno' druzbo. Zame obstaja velika razlika med avtistom in nekom, ki je poln sam sebe(in obicajno uspesen clen v tej disfunkcionalni druzbi). Vedno vec avtistov se bo rodilo in tako bo nujno potrebno razmisliti o tem kdo je tu dejansko 'nor'.

Reply



Leave a Reply.

    AVTOR

    Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu.

    Arhiv

    February 2022
    January 2022
    December 2021
    November 2021
    October 2021
    September 2021
    August 2021
    July 2021
    June 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    November 2020
    October 2020
    September 2020
    August 2020
    July 2020
    June 2020
    May 2020
    April 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    June 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    June 2018
    May 2018

    Kategorije

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Blog