Joseph Heinrich začne svojo knjigo The WEIRDest people in the world na zelo preprost, a nadvse prepričljiv način: vaši možgani so se spremenili na način, ki ga vaša kultura visoko ceni. Spreminjajo se že tisočletja, kot se spreminjajo tudi kulture. Ljudje imamo zato zmožnosti, spretnosti, veščine, sposobnosti, ki so zelo pomembne, visoko cenjene in koristne ne le za biološko preživetje, temveč zlasti za obstoj kulture. Ta jih krepi in nagrajuje ljudi, zato se njihovi možgani še naprej spreminjajo. Mednje že nekaj stoletij sodi zmožnost, da vsak posameznik sam najde pot odrešitve, karkoli že to pomeni; pomeni vsaj to, da ni dolžan poslušati drugih in njihovih nasvetov ali celo ukazov, kako se mora vesti. V teh pandemičnih časih je to spoznanje pomembno, a prav tako pomembno je še neko drugo spoznanje.
3 Comments
Pravijo, da bi se morali socialni demokrati bolj potruditi in celo prenoviti, zlasti pa približati mladim. Tako izjavljanje je na prvi pogled privlačno, vendar smo državljani utrujeni od njega, kajti vedno znova se najde kdo, ki trdi kaj podobnega. Še bolj pa smo utrujeni in naveličani nečesa, kar je izjemno preprosto in zlahka razumljivo. Zadevo lahko ponazorim. Trenutno berem knjigo z naslovom Democracy's Paradox: Populism and its Contemporary Crisis (uredila sta jo Bruce Kapferer in Dimitrios Theodossopoulos (2019)). V njej so predstavljeni trije koncepti, s katerimi se lahko dobro lotimo razmišljanja o naravi socialne demokracije. Izrazi so: politična odgovornost, zgodovinska zavest, paradoks demokracije. Razmišljam takole.
Dear Daan,
on this solemn day I would like to let you know that my experiences I have had with you especially this summer are like a bright signpost standing on a deep and strong foundation which is made of light, intelligence, love for peace and affection for another human being. These experiences reinforce scientific knowledge that even emotions are cultural artifacts and that we, human beings, can learn just about anything and personally transform ourselves to become better. Your spiritual nature and wisdom give your youth a special charm that makes you extremely appreciated and respected in my eyes. I believe that together we will experience a lot of that which is good, intelligent and beautiful, but at the same time I look forward to conversations with you, which are always enlightening, full of sparkle, humor and a high level of ethics which is a very special attitude towards another person. You always accept and confirm them and that is something in your personality that I really admire. Yours truly, dr Kaj pomeni vleči pametne poteze v življenju? Raziskave dokazujejo, da obstaja nekaj, kar imenujemo v žargonu izogibanje informacijam (information avoidance). To preprosto pomeni, da se skušajo ljudje izogibati nekaterim informacijam, za katere verjamejo, da lahko povzročijo bolečino, pa čeprav so resnične in bi lahko zaradi njih vlekli boljše poteze v življenju. Torej ne drži, da ljudje ves čas iščejo informacije in znanje, da bi živeli bolje, karkoli že ta izraz pomeni.
Znanstveniki poročajo, da je bilo letošnje leto izjemno toplo, da je bilo poletje nadpovprečno vroče, da je podnebnih katastrof več in so hujše. Razmišljamo pa lahko tudi nekoliko drugače.
Tadej Pogačar je skromen. Po veličastni zmagi na dirki je dejal, da ni niti za trenutek pomislil, da bi lahko zmagal na predzadnji etapi. Potem je zmagal in zmaga mu je prinesla še naslov najboljšega na celotni preizkušnji, ki se imenuje Dirka po Franciji. Njegova lekcija je zares dobra, saj ponuja nekaj vznemirljivih vzporednic za razumevanje nas samih in tekem, v katere smo objektivno vključeni celo tedaj, ko o njih ne razmišljamo, in nas ne zanimajo.
Naslov tega zapisa je čisto malo spremenjen naslov albuma, ki ga je leta 1973 posnel Pete Atkin za Philips (Beware of the Beautiful Stranger). Izbral sem ga, ker je ameriški predsednik Trump pogosto lepo oblečen: nosi snežno belo srajco, rdečo kravato in črn suknjič. Pravijo pa, da za človeka ni pomembno le, kako lepo je oblečen, marveč je pomembno še nekaj drugega. Pomemben je način govorjenja, nagovarjanja ljudi. Če se ta vpiše v njihov kolektivni spomin, je tak vpis zelo pomemben. Je pa obenem res, da so lahko nagovori zastrašujoči ali spodbudni, navdihujoči ali uničevalni. Kdor se hoče zapisati v kolektivni spomin ljudi, se mora zato usposobiti v retoriki, kajti govorjenje in pisanje spreminjata svet. Tako pravijo. Toda zadeva vendarle ni tako zelo preprosta. Obstaja nekaj, kar je še pomembnejše od lepote in retorike.
Gledam serijo Away. To je pripoved o človeški odpravi na Mars. Je tudi o poslanstvu, medsebojnem zaupanju, o žrtvovanju in odpovedovanju. Obenem je pripoved o motivaciji in odločenosti ljudi, da dosežejo cilj. O znanju, ki ga ima na voljo človeštvo, da lahko pošlje nekaj posameznikov na ne preveč oddaljeni planet. Od tam je pogled na Zemljo drugačen kot z Zemlje. Tako drugačen, da je mogoče razmišljati o njem na povsem nov način in ustvarjati nekaj novega.
Tako je izjavil nekdo včeraj v odgovor na sprejemanje novih vladnih ukrepov, s katerimi skuša vlada zajeziti širjenje smrtonosnega virusa, zaradi katerega je doslej po vsem svetu umrlo že skoraj milijon ljudi (956.446). Odgovor je simptom v najboljšem pomenu besede, zato ga velja razčleniti, da se česa naučimo.
Ali se lahko človeško bitje obnaša do drugega človeškega bitja, kot da je slednji objekt, predmet, stvar? Lahko. Tej stvari, temu predmetu lahko pripiše tudi ceno, kot bi pritisnil v trgovini nalepko s ceno na predmet. Zato ljudje velikokrat rečejo, ne brez posebne brezbrižnosti, da ima vsak človek ceno. Da ima torej nalepko, na kateri je cena tudi zapisana. No, jaz nimam nalepke s ceno, nimam cene. Moja vrednost je neskončna in je ne more izraziti nobena številka. Prav zato ne sodim v kapitalizem, ki je obseden s številkami, s cenami in z prodajanjem, z mistično naravo denarja in predmetov. Kar ima ceno, je namreč mogoče zamenjati, prodati. Za denar. Ali za drug predmet s ceno. Ljudi tako lahko tudi zamenjujejo. Potem rečejo, da je vsakdo nadomestljiv. Pač najdeš človeka z nalepko, na kateri je še višja cena – ali pa nižja, če ga hočeš izkoriščati. Preprosto kot pasulj.
|
AVTOR
Dušan Rutar razvija tradicijo, pod katero sta se najprej podpisala Platon in Aristotel, ko sta spoznavala, katera je temeljna dolžnost človeškega bitja na tem svetu. Arhiv
February 2022
Kategorije
|