Akademiki, delavci, kapital in sreča

Nič novega ne povem, če rečem, da ekonomisti, politiki in nekateri drugi strokovnjaki redno promovirajo kapitalizem kot največji in najboljši sistem, ki je kdajkoli odlikoval planet, na katerem živimo, zato ne pozabijo vselej dodati, da je čisto prav, če ostane z nami za vedno. V isti sapi nas prosijo, naj delo razumevanja čarobnih moči kapitalističnega trga in drugih razsežnosti kapitalizma prepustimo strokovnjakom. Zveni prepričljivo. Razen če se samo zdi.

Še vedno namreč mislim, da obstaja razlika med akademiki, ki raziskujejo svet, pišejo knjige o njem in predavajo, ter delavci, ki vsak dan v tovarnah ustvarjajo dobrine. Verjetno ne vedo toliko o objektivnih pogojih lastnega dela kot akademiki, na primer ekonomisti, toda obstajajo ljudje, ki jim uspe tako dobro artikulirati realne pogoje, pod katerimi delajo delavci, da presežejo akademike, čeprav sami ne spadajo mednje. To ne pomeni, da mora biti akademik najprej delavec, da bi delavcem zlezel pod kožo, kot se reče, saj zadošča, da dobro razume, kaj pomeni biti delavec. Morda je celo ključno, da tako imenovani eksperti pogosto ne znajo razložiti delavcem objektivnih mehanizmov, ki vplivajo na delovanje kapitalizma in ga omogočajo. Tako tavajo v temi in ne vedo, ali kapitalizem izkorišča delavce ali jim, prav nasprotno, tlakuje pot k sreči.
 
Razmišljanje o sreči in smislu življenja ima dve obliki, ne le ene. Lahko se sprašujemo, kakšen smisel ima življenja, lahko pa tudi razmišljamo o vprašanju, kakšen je smisel znotraj življenja. Življenje morda nima nobenega smisla, zagotovo pa je res, da lahko ljudje ustvarjamo smisel znotraj njega, dokler smo živi. Morda nima nobenega cilja ali telosa, kot bi rekel Aristotel, onkraj vsakega razumnega dvoma pa je res, da si ljudje znotraj življenja zastavljamo cilje, jih ustvarjamo, si jih zamišljamo in skušamo doseči. Lepota in vrednost takega spraševanja pa je, da potrebuje vsak posameznik za svoj razvoj nekaj, kar ga presega. Natančneje, potrebuje povezavo z nečim, kar je mnogo več kot on sam. Zakaj je tako in kaj to sploh je?
 
Človek lahko zasleduje cilje v življenju, pri tem je lahko večji ali manjši egoist, lahko je bolj ali manj sebičen in lahko skrbi predvsem zase, toda to ne spremeni vrednosti spoznanja, da delujejo ljudje v najboljšem primeru skupaj tako, da trmasto, vztrajno zastopajo in uresničujejo najvišje vrednote, kot so na primer resnicoljubnost, pravičnost in svetost življenja.
 
Našteto presega vsakega posameznika, občutek skupnosti, povezanosti pa vsakemu človeku omogoča povratno zanko, znotraj katere čuti, kako dobro je biti skupaj in ustvarjati nekaj, česar ne more ustaviti noben posameznik sam od sebe in sam za sebe.
 
Ljudi ni treba preko televizije pozivati k takemu delovanju, saj se zanj odločajo, ko začutijo, da se nekaj dogaja, da je nekaj v zraku. Ko je v zraku to, kar presega vsakega posebej. Tega si želijo, za to so zmožni, čutijo, da je nekaj dobrega. Sam natanko vem, kaj je to, saj sem bil zraven, ko se je dogajalo v Sloveniji konec osemdesetih let in na začetku devetdesetih prejšnjega stoletja.
 
In vsekakor je vprašanje, kako postati srečen, v kapitalizmu neposredno prepleteno z vprašanjem, od kod dobički, zakaj toliko delavcev životari in se ne premakne nikamor ali pa se premika skozi življenje po polževo, pogosto vsak zase, ne skupaj, medtem ko se elita koplje v bogastvu in ne ve, kam z denarjem, ki, kot dobro vemo, ne kupi sreče.
 
Ljudje nujno potrebujemo drug drugega, zmožni smo za skupno delovanje, zmožni smo za to, kar nas presega, in vemo, da je to dobro, neposredno povezano s srečo in z notranjo izpolnjenostjo.
 
Z velikim veseljem se tako lotevam branja knjige z naslovom A People's Guide to Capitalism: An Introduction to Marxist Economics, ki jo je spisala Hadas Thier. Kot z veseljem berem bloge, pod katere je podpisan marksistični ekonomist Micheal Roberts. In še vedno trdim, da je imel Marx prav, ko je dokazal, da morajo kapitalisti nenehno kopičiti kapital kot vrednost, ki je odvzeta delavcem, da imajo vse več, in sicer natanko na račun mnogih.